Primož Roglič: Nič ni podarjeno, za to se borimo

Po svetovnem prvenstvu članov v cestni vožnji še vedno potekajo analize, kaj bi se moralo zgoditi, da Francoz Julian Alaphillippe ne bi prišel do naslova svetovnega prvaka. A kot so potrdili tudi člani slovenske reprezentance, zmagal je najmočnejši.

We think the cameraman deserves a rainbow jersey too.. ????#Imola2020 pic.twitter.com/oqNi0eUM2d

— UCI (@UCI_cycling) September 28, 2020

V Belgiji nekateri mediji ugotavljajo, ali je za srebro njihovega ljubljenca Wouta van Aerta kriv Roglič, ki naj ne bi želel pomagati Belgijcu na poti do največjega uspeha, čeprav je van Aert kot Rogličev pomočnik na Touru zanj opravil odlično delo. V bran Rogliču je stopil tudi van Aert, saj je prvi kolesar na UCI lestvici potrdil, da je bila utrujenost prevelika in na koncu ni imel moči niti za šprint.

»Sem zelo vesel in ponosen na današnji uspeh, a se zaradi utrujenosti še ne morem veselit. Vesel sem, da smo s fanti prikazali odlično dirko. Tudi šesto mesto je odličen uspeh, saj nihče od nas ne slovi kot specialist za enodnevne dirke. Poskusil sem narediti vse, skupaj z vsemi fanti okrog sebe,« je po dirki vtise sklenil Roglič in dodal:

»Nič ni podarjeno, za to se borimo. Je trdo prigarano in zasluženo, mi je pa izjemno v ponos, da smo s fanti lahko mi tisti, ki smo pripeljali kolesarstvo sem, kjer v danem trenutku je. Lahko samo uživamo in upamo, da to čim dlje traja.«

In ne smemo pozabiti, da je šesto mesto Rogliča po 18. letih najboljši slovenski rezultat na svetovnih prvenstvih. Še vedno s najboljši dosežki bronasta medalja sedanjega selektorja Andreja Hauptmana iz leta 2001, leto kasneje pa je osvojil 4. mesto, Zoran Klemenčič pa 5. mesto.

Člani slovenske reprezentance so bili složni in vsak izmed njih je opravil odlično delo. To je potrdil tudi selektor Hauptman:

»Na enodnevnih klasičnih dirkah svetovnih prvenstev že kar nekaj let nismo bili tako visoko. Vsak uvrstitev med prvih deset je fenomenalna. Mogoče bi bilo drugače, če bi Tadej počakal še ne krog. A na svetovnem prvenstvu ni radio zvez. Sicer je Tadej naredil težko dirko, kar je dobro, da ni prišlo preveč hitrih kolesarjev v šprint, ampak bi bilo mogoče drugače, če bi v zadnjem krogu ostala s Primožem skupaj. Dva kroga pred ciljem je Luka Mezgec narekoval tempo do klanca in pripravil teren za Primoža. Vsekakor je rezultat vrhunska uvrstitev, z vrhunskim dirkanjem pa smo pokazali, zakaj smo številka 1. Fantje so profesionalci, ekipa je odlična in slej ko prej bomo v prihodnjih letih pokazali, kar smo prejšnji teden v Parizu.«

Najbolj izkušeni član reprezentance Jani Brajkovič o dosežku:

»Zelo sem vesel, da sem del ekipe. Lahko smo zadovoljni s prikazanim. Ti štirje dnevi so bili najlepši v moji kolesarski karieri. Šel sem pomagat ekipi, danes je bil sicer Francoz boljši, vem pa, da je Primož najboljši kolesar na svetu, Tadej pa le malo za njim.«

»Občutki so bili izjemni, prvi del so mi šle kocine pokonci zaradi vzdušja, drugi del pa zaradi mraza,« je še dodal Brajkovič, ki so ga ob celotni trasi bodrili številni Slovenci.

»Dirka je bila tako težka, kot smo predvidevali. Po pričakovanjih je zmagal hiter hribolazec. Primož se je izkazal za dobrega nasprotnika. Na koncu je grupi petih malo zmanjkalo in ga niso ujeli. Ves čas dirke smo bili v ospredju, vse klance sta naša kapetana prevozila v ospredju, tudi naša komunikacija je  lepo potekala. Pogačarja so malo zasrbele noge že tri kroge pred ciljem, a sem mu dejal, da naj počaka na predzadnji krog in zadnji klanec, kjer lahko bolj zanimira dirko. Na žalost mu ni nihče sledil, saj bi se dirka lahko drugače obrnila. Tako smo dali pritisk na druge ekipe. Primož je počival in čakal, bil zraven v zadnji klanec, a je bil Alaphillippe najmočnejši,« je povedal Luka Mezgec, ki je bil alternativa C.

»Jaz sem bil alternativa C,  ker smo vedeli, da če bo povprečen tempo čez cel dan, bodo hitri kolesarji še v ospredju. To se ni zgodilo, do tri kroge do cilja sem imel še hitre noge, po 4000 višincih pa sem videl, da to ni to in sem se popolnoma osredotočil v pomoč. Ko je Tadej rekel, da se počuti odlično, da poskusimo zanimirat dirko, sem ga vprašal, Si pripravljen, greva naprej? in tam se je vse začelo.«

Tudi Jan Tratnik je mnenja, da je ekipa odlično opravila svoje delo:

»Ekipno smo odlično sodelovali, brez ene napake. Za Primoža, ki ni vajen enodnevnih dirk, je odpeljal res izjemno. Jaz sem se počutil dobro, bil sem »bodyguard« Primoža in sem izjemo ponosen, da sem del reprezentance. Slej ko prej se bo poklopilo. Imel sem čas, da lahko pomagam, dolgo sem zdržal ob Primožu, saj sem dirko končal šele dva kroga pred koncem. S tem sem presenetil tudi sebe. Forma je in gremo dalje.«

Jan Polanc je imel močne noge, a so mu krči v nogah preprečili, da bi razmišljal o boju za visoka mesta.

»Šesto mesto je lep dosežek, čeprav smo vsi upali na stopničke. Ampak na enodnevnih dirkah še nismo bili v samem vrhu, je pa šesto mesto lep začetek, na katerem se lahko gradi za uspeh na enodnevnih dirkah. Dirka se je lepo odvila za nas, tudi Pibernik je bil v začetku v ospredju, kar nam je omogočilo, da smo imeli dirko bolj pod kontrolo. Na koncu je bil v ospredju tisti, ki je imel še dobre noge, Alaphilippe je zasluženo zmagal.«

Luka Pibernik je v začetku dirke bil v ospredju in pomagal narekovati tempo, tako kot Domen Novak pa je ponosen, da je bil del reprezentance.

Tadej Pogačar je 42 km pred ciljem izvedel pobeg, ki je docela predramil že tako razgrete navijače. Domačini so skoraj tako vneto navijali zanj, kot če bi bil v pobegu Italijan.

»Počutil sem se dobro, a ne dovolj za zmago. Na koncu sem ostal sam v pobegu in sem poskusil iti čim dlje. Ko sem ugotovil, da Belgijci ne reagirajo, sem vedel, da bo težko. V zadnji klanec sem bil popolnoma prazen, sem se pa potrudil, da naredimo težko dirko.«

Prihodnje leto bo svetovno prvenstvo v Flandriji, Belgiji, deželi kolesarstva.

Vir/avtor: