Prijave in naročila (0)
×

Pogovor s Pavlom Marđonovićem, novim predsednikom KZS

Pavel Marđonović_osebni arhiv
Foto: Pavel Marđonović - osebni arhiv

Vsestranski športnik, popotnik, manager, oče, partner in še marsikaj, ne nujno v tem vrstnem redu, je Pavel Marđonović, ki je junija na funkciji predsednika Kolesarske zveze Slovenije nasledil Tomaža Grma. Ob začetku štiriletnega mandata smo mu zastavili nekaj vprašanj.

Kako bi se predstavili?

»Hm, letos sem dopolnil 50 let, tako da je lahko to iztočnica. Ta prva polovica življenja je bila namreč zelo pestra, saj sem že vse življenje vsestransko aktiven. Že od otroških let se ukvarjam z različnimi športi, prevladuje pa kolesarjenje. Sem Ljubljančan in zelo rad živim v Ljubljani oz. Sloveniji, vseeno pa sem si od nekdaj želel potovati po svetu. Prepotoval oz. obiskal več kot 50 držav, poleg Evrope največ po latinski Ameriki in Aziji. Po izobrazbi sem sicer dipl. ekonomist, ves čas pa delam v velikih skupinah oz. multinacionalkah, najprej v farmaciji, potem v gradbeni branži in to v Sloveniji ter tujini. Če le najdem čas, rad berem, gledam dokumentarne in znanstvene serije. Imam 20-letnega sina, ki je bolj navdušen nad košarko, in partnerko, ki tudi rada kolesari.«

Kako ste bili do sedaj povezani s kolesarstvom?

»Ja, s kolesarstvom sem povezan na zelo različne in tudi malo zanimive načine. Osnova je to, da sem bil že kot otrok navdušen nad kolesi in kolesarjenjem. Ker doma ni bilo kolesarske kulture in svojega kolesa nisem imel, sem se vozil s sosedovim prevelikim kolesom.  Prvo lastno kolo je bila specialka, ki sem jo od staršev dobil za darilo v tretjem razredu OŠ, ker sem v dveh mesecih iz prav dobrega uspeha uspel priti do odličnega. Po začetnem razočaranju, takrat so bil namreč med fanti popularna »chopper« kolesa, sem postal nad specialko navdušen. Zato sem nekaj časa tudi treniral cestno kolesarstvo, spomnim se pa predvsem ciklokros treningov po Rožniku. V tistem obdobju je imel upokojeni sosed doma kolesarsko delavnico, kjer sem preživel veliko časa. Skupaj sva tudi sestavila moje naslednje kolo, specialko z ravnim krmilo, ki je po specialki postalo moje glavno prevozno sredstvo. Kasneje, konec gimnazije, sem se navdušil nad gorskim kolesarjenjem in pri Zvonetu Zanoškarju kupil Rogovo kolo z "debelimi" gumami in Shimano prestavami. Ker je bil city verzija, sem takoj odstranil prtljažnik, blatnike in luči. Z njim sem kolesaril po Toškem čelu, Katarini in okolici. Kot študent sem si privoščil pravo gorsko kolo znamke Marin, ki sem ga kupil v Italiji in z njim začel bolj resno kolesariti. Za trening sem se udeleževal tudi dirk za slovenski pokal. Leta 2000 sem kar uspešno prevozil maraton Transalp Challenge, kar je bila super izkušnja. Takrat me je podpirala trgovina Čuk iz Idrije, tako da sem vozil njihovo kolo Cult. Zadnjih 15 let pa vozim predvsem specialko, vedno raje v klanec in dolge runde. Sem se pa pred tremi leti hudo polomil na eni redkih rund z gorskim kolesom. Seveda kolo zelo rad uporabljam tudi kot običajno prevozno sredstvo, najraje za v center na kavo.«

Ste pred prevzemom funkcije predsednika spremljali delo Kolesarske zveze Slovenije? 

»Delovanje zveze sem spremljal v zadnjih letih, še posebej pa letos.«

Pavel Marđonović
Foto: Pavel Marđonović - osebni arhiv

Kako vidite delo vašega predhodnika g. Grma, ki je funkcijo opravljal dva mandata? 

»Dela mojega predhodnika ne bom ocenjeval ali komentiral. V imenu Kolesarske zveze se mu pa zahvaljujem za 8-letno vodenje.«

Kot manager srednje velikega podjetja vam izkušnje z vodenjem niso tuje. Kakšen je vaš program, ki ga želite izpeljati na KZS oz. kje bo vaš največji doprinos k delovanju zveze? 

»V svoji poslovni karieri sem vodil majhna in srednje velika podjetja, pa tudi skupine podjetij v regiji. Vidim precej podobnosti oz. dejavnikov, ki jih iz posla lahko prenesemo v zvezo. Na primer vpeljava nekaterih načel, ki sem jim zavezan: aktivno sodelovanje, racionalno poslovanje, transparentnost, fairplay in spoštovanje, izogibanje konfliktu interesov.  Verjamem, da zveza obstaja zaradi kolesarstva oz. zaradi klubov in kolesarjev. Pripomoči moramo k čim boljšim pogojem, da se kolesarstvo v vseh ozirih dvigne na višji nivo. Za vsem tem pa je seveda precej aktivnosti in projektov. Omenjam le nekaj primerov: najboljši pogoji za reprezentančne ekipe, dvig nivoja tekmovanj, raznovrstna podpora klubom pri vzgoji mladih tekmovalcev in organizaciji dirk, ureditev administrativnih zadev in področja financ, sodobni načini marketinških partnerstev...«

Eno od prvih vaših nalog bo izbira novega generalnega sekretarja. Ste na funkcijo že koga imenovali oz. že imate ožji seznam kandidatov? 

»Ja, to je prioritetna naloga. Razpis smo prejšnji teden objavili in pričakujem več dobrih kandidatov oz. kandidatk, izmed katerih bomo izbrali najbolj primerno osebo.«

Funkcijo ste prevzeli v zlati dobi kolesarstva? Boste odšli v Francijo na zaključek Toura? 

»Žal ne. Tako kot večina Slovencev sem navdušen nad vrhunskimi rezultati naših kolesarjev. Hkrati bi rad poudaril, da je tudi v Sloveniji veliko število odličnih prireditev v cestnem in gorskem kolesarjenju, tako da se le-teh zelo rad udeležim.«

Pred nami so Olimpijske igre v Tokiu, ki bodo zaradi koronskih omejitev pod strogim nadzorom. Se jih boste udeležili? 

»Res je, omejitve so stroge, tako da v Tokio ne grem. Še najbolj mi je žal, da gledalcev ne bo, saj so navijači za športnike velika motivacija.«

Kakšna je vaša vizija razvoja tako cestnega kot tudi gorskega kolesarstva? 

»Že pri definiciji »cestno« in »gorsko« se malo ustavi. Kolesarskih zvrsti je vedno več. Pod cestnim in gorskim kolesarjenjem so tudi velodrom, ciklokros, spust, enduro, cross-country, bmx, 4X. Omeniti je treba tudi e-kolesarstvo in virtualno kolesarstvo. Kolesarjenje v tem smislu se torej razvija v vedno bolj kompleksno oz. široko mrežo zvrsti, ki bodo vse našle svoj prostor. Ozko gledano cestno in gorsko kolesarjenje pa bosta še dolgo vzdrževala primat. Razvoj gre že zdaj in bo šel še naprej v smeri bolj zanimivih ali zahtevnejših dirk v smislu dolžin, vzponov, tehničnih nivojev... Tekmovalno kolesarjenje je tako kot vsak profi šport vedno večji posel, ki ga vodijo finančni interesi preko sponzorjev oz. različnih interesnih skupin (proizvajalci koles in kolesarske opreme, ostala industrija, organizatorji dirk, zveze, lokalne skupnosti). Seveda je potrebno omeniti tudi tehnični razvoj opreme oz. koles. Proizvajalci stalno iščejo nove rešitve in jih uspešno vpeljujejo na trg. Kolesarstvo se razvija tudi geografsko. Pred leti je kapital iz bivše Sovjetske zveze prodrl v kolesarstvo. V zadnjih letih je arabski kapital omogočil delovanje dveh vrhunskih ekip. Na osnovi njihovih rezultatov ter izkušenj iz drugih športov, je po vprašanje, kdaj bo nastala kakšna profi kitajska ali druga azijska ekipa.«  

Ste po duši gorski ali cestni kolesar? 

»Po duši sem že vse življenje kolesar. Pred dvajsetimi leti sem vozil samo gorsko kolo in si nisem mislil, da bo kdaj drugače. Zdaj že dolgo vozim predvsem specialko in si mislim, da bo vedno tako.«

Na katero blagovno znamko kolesa prisegate? 

»Ne prisegam na eno blagovno znamko. To velja v kolesarstvu in na splošno. Po eni strani imam rad tradicionalne znamke z zgodbo, razvojem itd. Po drugi strani rad dajem priložnost za uveljavljanje tudi novim znamkam. Pri kolesu prisegam predvsem na kvalitetno, zanesljivo kolo z dobro opremo, ki tudi dobro izgleda. Moti me, če ne deluje vse tako, kot mora, in če je kolo umazano.  Mogoče je tudi to delno odgovor na prejšnje vprašanje :). Trenutno sem zadovoljen uporabnik De Rose z elektronsko ultegro in klasičnimi zavorami.«

Vaša najljubša kolesarska destinacija? 

»Uf, najljubša destinacija?! Težko izberem, zato raje povem drugače. Najbolj eksotična destinacija so bili ekvadorski Andi, kjer sem med nekajmesečnim bivanjem redno kolesaril na nadmorski višini 2.500 - 3.500 m. Najpogosteje sicer vozim trase okoli ljubljanskega barja, Polhograjskih dolomitov in po Gorenjski. Omenil pa bi eno zadnjih rund, ki sem jo prevozil in je res super: iz Ljubljane čez Ig vzpon na Kurešček, potem po prekrasni bloški planoti, nato vzpon na Rakitno ter nazaj v Ljubljano (110 km / 1.500 vm).«

V novi vlogi si je Pavel Marđonović ogledal junijsko državno prvenstvo v olimpijskem krosu v Kamniku, na kolo in kolesarske prireditve pa vabi vse bralke in bralce.

»Vsem bralkam in bralcem želim varno kolesarjenje in čim več užitka na kolesu. Hkrati vse vabim na kolesarske prireditve, amaterske in rekreativne maratone kot tudi profesionalne dirke, ki jih vsak vikend klubi organizirajo po različnih koncih Slovenije.«


Novemu predsedniku Kolesarske zveze Slovenije želimo uspešno delo.


Objavljeno: 17.07.2021

Vir/avtor:

Galerija

Deli
Vir:

Komentarji