Ali ste talentirani za vzdržljivost?

Kaj je tisto, kar loči povprečne in odlične rekreativne športnike? Kakšna pa je razlika med odličnimi rekreativci in profesionalnimi športniki vzdržljivostnih disciplin? Odgovor na vprašanje ni lahek, saj je športna zmogljivost produkt različnih telesnih in psiholoških sposobnosti. Kakšne sposobnosti imamo, je odvisno od dvojega – dednosti in okolja, v katerem bivamo.

Znanstveniki si že desetletja prizadevajo odkriti način, kako izmeriti oz. izračunati posameznikov potencial za različne športne discipline. Predstavljate si lahko, kako zahtevno je v razredu petošolcev prepoznati talente za nogomet, kolesarstvo, smučanje… Je to sploh mogoče? Do neke mere zagotovo, saj poznamo številne primere dobre prakse s področja prepoznavanja talentov med otroci in mladostniki. Če se osredotočim na kolesarstvo, kjer trenutno največje sadove sistema prepoznave talentov žanjeta Velika Britanija in Avstralija. Manj na očeh javnosti, a verjetno še bolj sistematično pa tovrstni programi potekajo v številnih azijskih državah.

Vzdržljivost je funkcionalna sposobnost. To pomeni, da v sebi združuje vse osnovne gibalne sposobnosti, še posebej moč, gibljivost, hitrost in koordinacijo. Vse našteto ima medsebojni vpliv, ki ga lahko na nek način izmerimo z relativno enostavnimi testiranji. Ker vemo, da na uspešnost v vzdržljivostnih športih vpliva predvsem to, kako hitro lahko proizvajamo energijo s pomočjo kisika, je izjemno pomemben VO2max. Izraz, ki je vsaj na uho poznan večini športnikov nam pove, kolikšna je največja poraba kisika v minuti. Več kisika so mišice sposobne porabiti, hitreje se lahko premikamo relativno dolgo časa.

VO2max je pomemben podatek še z drugega vidika; gre za sposobnost, ki jo s treningom zelo težko bistveno izboljšamo. Še posebej, če smo z redno vzdržljivostno vadbo začeli pozno, v odrasli dobi. Gre torej za v veliki meri podedovano sposobnost, ki nekako določa zgornjo mejo aerobne zmogljivosti. Drugi pomembni dejavnik vzdržljivosti je ohranjanje čim višjega deleža VO2max čim dlje časa. Popularno to sposobnost določa t.i. anaerobni prag. Netrenirana oseba bo lahko eno uro kolesarila ali tekla zgolj pri 50% VO2max, medtem ko bo vrhunski športnik sposoben dosegati preko 80% največje aerobne zmogljivosti. Za razliko od VO2max je t.i. anaerobni prag izrazito povezan s treningom in ga lahko bistveno izboljšamo.

Kako torej določiti svoj VO2max? Najbolj zanesljiv način je obisk športno diagnostičnega laboratorija, kjer vam bodo porabo kisika izmerili. Vrednost pa lahko ocenite tudi sami, saj obstaja cela vrsta različnih testiranj, na podlagi katerih izračunate svoj VO2max.

Omenil bi primer izračuna za kolesarje, ki uporabljajo merilec moči (lahko tudi sedete na sobno kolo s prikazom moči kolesarjenja). Po 15-20 minutah stopnjevanega ogrevanja opravite maksimalen napor v trajanju 5 minut. Vzemite povprečno moč zadnjih treh minut ter jo vstavite v sledečo formulo, ki jo predlaga ameriško združenje športne medicine:
 

VO2 (ml/kg min) = 1000 x (0.0108 x moč (W) + 0.007 x telesna masa (kg)) / telesna masa(kg) *

*pred izvajanjem vadbe visoke intenzivnosti se posvetujte z vašim zdravnikom
 

Primer: za kolesarja s 75 kilogrami, ki je v zadnjih treh minutah testa v povprečju zmogel 350W, znaša izračunani VO2max 57,4 ml/kg min. Je to veliko ali malo? Na to nam lahko odgovorijo normativni podatki, zbrani v tabelah. Raziskovalci so izmerili VO2max velikemu številu oseb različnih starosti ter njihove rezultate razvrstili v razrede. Za dobre rekreativne kolesarje velja, da so vrednosti VO2max še za 10-20% višje od najvišjih vrednosti v tabelah.

Tabela 1. Normativne vrednosti največje porabe kisika (VO2max). Povzeto po WILMORE, J.H. and COSTILL, D.L. (2005) Physiology of Sport and Exercise. 3rd ed. Champaign, IL: Human Kinetics

Ste ugotovili, da vaš izračunani VO2max močno presega normativne rednosti? Čestitke, velika verjetnost je, da boste s pravilnim treningom dosegali boljše kolesarske rezultate od tistega, katerega izračunane vrednosti so nižje od normativov. Koliko lahko napredujemo v največji aerobni sposobnosti? Močno odvisno od vsakega posameznika, povečanje absolutne porabe kisika (v litrih na minuto) med 10-15% pa je običajno dosegljivo.

 
Aleksej Dolinšek, dipl.šp.rek.
trener kolesarstva, kondicijski trener
www.aleksejdolinsek.com

Vir/avtor: