Zmagovalca Franje Igor Kopše in Italijanka Enrica Furlan

Letošnji maraton Franja, ki se je zaradi nogometnih kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2016 med Slovenijo in Anglijo začel prej kot običajno, je v Ljubljano pripeljal preko 3.000 kolesarjev. Male Franje dolžine 97 km se je udeležilo 236 kolesark in 1.341 kolesarjev, na Maratonu Franji dolžine 156 km pa se je preskusilo 69 kolesark in 1.360 kolesarjev.

Nekateri so si z udeležbo uresničili osebne cilje, med tistimi, ki so se borili za najvišja mesta, pa so bili na dolgi progi absolutno najhitrejši trije Igor Kopše, Janez Zupanič in Mitja Mahorič. Kopše je traso prevozil v času 3:23:11. Med ženskami je bila absolutno najhitrejša Italijanka Enrica Furlan s časom 3:36:53, druga je bila Tanja Elsner in tretja Nina Dolinar.

Na krajši trasi so bili najhitrejši trije Matic Plaznik, Miha Alič in tretji Davor Mlekuž, med ženskami pa Ajda Opeka, Zala Praprotnik in Avstrijka Brigitte Krebs.

Gorski cilj na Kladje je osvojil Matej Drinovec. Primož Porenta je osvojil leteči cilj in si prislužil denarno nagrado sponzorja.

Igor Kopše nam je zaupal: "Letošnja Franja je bila zame verjetno ena zadnjih priložnosti v lovu za zmago. Počasi me prehitevajo leta in počasi moram tudi priznati, da me vzdrževanje najvišje stopnje telesne pripravljenosti, po toliko letih perfekcionističnega lova na fiziološki limiti, psihološko izčrpava. Na mojo veliko žalost, se je Franja v zadnjih letih spremenila v smislu, da nam starejšim sistematično jemljejo možnosti za zmago. To velja tako za leteče cilje (gorski in šprint) kot za skupno zmago.

V tekmovalnem smislu, se mi je letošnja Franja dobro poklopila. Tako v taktičnem smislu kot v tistem, da se mi je uspelo izogniti vsem oblikam smole, ki so me spremljale zadnja leta (skupinski padci in defekti). S pomočjo klubskega kolega Mitje Mahoriča, verjetno najbolj izkušenega mačka v celotnem "pelotonu", mi je na koncu celo uspelo dobiti skupinski šprint, kar je zame (kot allrounderja) precej neobičajno.

Čeprav me ob proglasitvi za skupnega zmagovalca preveva grenak priokus, gledam na celotno zadevo s pozitivne strani. S tem ko sem zmagal, čeprav nisem prečkal črte prvi, smo na najboljši možni način opozorili na popolno nesmiselnost proglasitve skupnega zmagovalca ob dejstvu da nas na startu fizično ločijo v dva štarta z razmakom 5'."

Matej Drinovec nam je povedal »Letošnja Franja je bila vsaj kar se najmlajše skupine tiče zelo zanimiva. Kljub številnim poskusom bega, se skupina nikakor ni hotela "razbiti". Sam sem napadel 10km pred Kladjem in si skupaj še s petimi kolesarji privozil nekaj prednosti. Med vzpenjanjem sem prehitel še 2 kolesarja, ki sta bežala že prej in drvel gorskemu cilju naproti, misleč da za pikčasto majico šteje prvi, ki prečka Kladje, a se je kasneje izkazalo, da šteje le najboljši čas. Na spustu sem počakal skupino še petih kolesarjev in složno smo odbrzeli do Ljubljane, kjer smo se udarili v zadnjem kilometru. Osvojil sem 4 mesto.”




Dušan Hajdinjak je svoje vtise strnil sledeče: »Zjutraj, ko sem se usedel na kolo in naredil prvih nekaj metrov, so me začele boleti noge in nisem bil prepričan, če bom lahko normalno odpeljal maraton. Po štartu so bolečine kar naenkrat izginile in tudi med samim maratonom nisem imel težav.
Takoj po štartu tempo ni bil preveč hiter in tudi na Vrhniški klanec nismo pritiskali maksimalno. Po vrhniškem klancu so se začele igrice, pri katerih sem tudi sam sodeloval. Žal nisem bil pravi trenutek zraven v skupini ubežnikov, ki si je naredila dovolj veliko prednost in jih je Igor Kopše ujel šele po vzponu na Kladje. V moji skupini sta bila še Mitja Oter in Borja Jelič, cca. 20km pred ciljem se nam je po kar nekaj poskusih uspelo iztrgati iz skupine kolesarjev in smo do cilja vozili skupaj z dvema drugima kolesarjema. Kljub vsemu sem na koncu imel še precej moči in sem dobil ciljni šprint naše majhne skupine. V njej sem imel dva dobra konkurenta, Mitja Oter in Borja Jelič, ki sta bila tudi v moji starostni skupini. Z vožnjo sem zelo zadovoljen, kot tudi drugi tekmovalci pa bi rad apeliral na organizatorja Franje, da za naslednje leto razmislijo o razglasitvi skupnega zmagovalca, ker razglasitev na tak način, kot je bila že lani in letos ni pravična do kolesarjev.«





Primož Obal je povedal: »Maraton Franja je bil zame kot tudi za večino ostalih amaterskih kolesarjev vrhunec prvega dela sezone. Do glavnega klanca - Kladja je bilo vse pod kontrolo, tam pa smo potem najboljši naredili selekcijo. V šesterici ubežnikov smo na srečo bili vsi takšni kolesarji, ki smo imeli interes, da prednost zadržimo do Ljubljane, zato smo si s složnimi menjavami uspeli privoziti ca. 2 minuti prednosti pred zasledovalci. Zadnje 3 kilometre pred ciljem se je začel taktični boj za zmago. Vedel sem, da sem med to šesterico med hitrejšimi, do zadnjih metrov sem pazil le, da si priborim dobro pozicijo za zaključni šprint, kar mi je tudi uspelo in sem lahko na koncu slavil zmago. Za zmago sem zelo vesel, obstaja pa grenak priokus zaradi zmede, ki jo je povzročil organizator s tem, da je naredil štarte po starostnih kategorijah, s čimer je Franja po mojem mnenju izgubila tisti svoj čar. Namreč tudi v naslednjih starostnih kategorijah moških do 50 let je veliko izjemnih tekmovalcev, s katerimi bi se želel pomeriti neposredno, ne pa v nekakšni "virtualni dirki na daljavo". Razglasitev " skupnega" zmagovalca po času na dirkah s skupinskim štartom je po mojem mnenju nesmiselna, saj je čas v tem primeru odvisen od taktike posameznih skupin - štartov. Prav tako je bil tudi časovni interval (5 minut) med skupinami premajhen, zato so tisti ki so štartali v ozadju, lahko med dirko koristili zavetrje tekmovalcev iz predhodnih štartov. Igor Kopše, v kategoriji moških 40-44 let, ki je štartal v naslednji skupini in na koncu to dirko "po času" tudi dobil, pa je bil prikrajšan za zmagoslavni trenutek ob vožnji čez ciljno črto.«






Objavljeno: 15.06.2015

Vir/avtor: Prijavim.se