Najdaljša veriga v zgodovini slovenskega kolesarstva ostaja na Goriškem. Spet na naši strani meje, saj je Denis Tabaj vnovačil zdajšnjega lastnika zdaj že klasične novogoriške trgovine Bisport. Tomo je dejaven tudi v klubu, zlasti pri izvedbi prireditev XC Vrtojba in Kras kros.

Tomaž Makuc

Vzdevek: Tomo
Kraj: Nova Gorica - Rožna dolina
Starost: 44
Pripadnost klubu, podjetju, plemenu … : Najprej Bisportu, in klubu Dešfleš


Denis: Tomaž, poznava se že iz srednješolskih klopi. Še zdaj se spomnijam dneva, ko sem delal pri Karlotu Bizjaku v Bisportu, iskali so serviserja za kolesa in pojavil si se ti. Ali si si predstavljal, da boš prevzel Bizjakov imperij?
Tomaž: Ne, takrat sem pač iskal službo, videl sem oglas v lokalnem časopisu, odšel na razgovor h Karlotu in Mileni Bizjak v trgovino in tako se je vse začelo. Veselilo me je “šraufanje” koles, kar sta Karlo in Milena opazila in me kmalu vzela v službo. S časom so se vezi med mano in družino Bizjak ojačale (še posebno sva se razumela z pokojnim Matevžem, ki mi je tudi dal vzdevek Tomo), tako da sem delal v trgovini kot družinski član. Ko je pri Karlotu in Mileni prišel čas za penzijo, so mi ponudili možnost vodenja njihovega “imperija”, saj so mi rekli, če želim prevzeti jaz. Takrat sem naredil največji možni korak v mojem življenju in prevzel trgovino Bisport. Začetek je bil težak, ker je bil potreben velik vložek in dosti vloženega truda, a se je vse izšlo in smo sedaj ena dobra kolesarska trgovina.

Vidim, da ga vodiš zelo uspešno, kako ti to uspeva kljub konkurenci?
Ja, smo zelo uspešni, saj imam zelo dobro ekipo. Glede konkurence pa itak, se poskusiš posvetit vsem strankam, ki pridejo v trgovino, in biti z njimi prijazen, kako šalo jim poveš ... Verjetno zato stranke rade zahajajo k nam in se vračajo, pa še prijatelje pripeljejo in to je naša moč. Veliko promocije mi naredita moja dva mehanika: Mitja Černe (glavni šef največje in najštevilnejše XC dirke v Sloveniji) in Tilen Leban kot dober dh in enduro rider.

Žena je prevzela mesto Milene Bizjak, kako se vidi v tej vlogi?
Žena je že delala v trgovini. Na začetku ji je bilo težko, ker ni poznala kolesarskega sveta. Potrebovala je nekaj časa, da je spoznala kolesa, kolesarske komponente in vse, kar gre zraven kolesa. Sedaj tudi če ni mene (kar se redko zgodi) pelje trgovino naprej, seveda ob pomoči naših mehanikov.

Ali delaš predvsem s starimi strankami ali si pridobil nove?
Še vedno prihajajo stare (Karlotove) stranke k nam, saj me poznajo že skoraj 25 let. Sedaj pa prihajo otroci in vnuki teh strank k nam, nekatere sem videl zrasti od malega naprej. Imamo pa vedno več novih strank, ki hodijo k nam, ker se pač dobijo z nami. Z nekaterimi smo tudi dobri prijatelji in gremo tudi kako “furco” skupaj.

Pred prevzemom trgovine te nisem poznal kot kolesarja. Sedaj pa vidim, da imaš v trgovini vedno kakšen nov model kolesa v tvoji lasti. Kdaj ti uspe kolesariti? Vidim, da uzivaš predvsem v mtbju. Pa cestno?
Preden sem začel delati v Bisportu, sem imel moško kolo (sem ga dobil za birmo) in sem bolj redko kolesaril. Potem mi je Karleto pripeljal iz Italije mtb kolo Wilier in takrat me je prevzelo. Sicer sem po prevzemu trgovine kolesarjenje dal malo na stran, v istem času sem dobil še oba otroka. Tako da če nisem delal v trgovini cele dni, sem bil za vikend doma z družino. Ko sta pa malo odrasla, sem imel kako urco fraj in me je Mitja povabil z njimi na Kras po makadamih in gozdnih poteh. Takrat me je očaralo furanje po naravi, mir, nikjer prometa, to me je sproščalo. Sedaj pa, ko sem v letih, poskusim vsaj 1x na teden z mtb-jem ven, da izpraznem glavo. Cestno sem se “trudil”, pa me ni pritegnilo, ker si vedno napet, moraš bit pozoren na nestrpne voznike, non stop si v podrejenem položaju. Tako da sem rekel cestnemu kolesu NE. Raje grem (sedaj) z E- mtb po naravi, malo manj uporabljaš pomoč motorja in si ravno tako utrujen kot s cestnim kolesom in še živce imaš spočite.

Bisport je prisoten pri več prireditvah preko kluba Dešfleš. Kako gre to? Določena tekmovanja so na zelo visokem nivoju, vse to potegne za seboj kar nekaj stroškov. Kje brskate in kdo vse pomaga izpeljati tako prireditev?
V bistvu je Dešfleš postal samostojen klub, ko sem jim jaz predal klub Bisport (ki ga je Karlo prepustil meni). Ker sem tudi član kluba in pomagam na vseh dirkah, smo s fanti zmenjeni, da mi naredijo reklamo na dresih. Sedaj po toliko organiziranih dirkah smo že praktično kot družina in se veselimo organizacij, zato da smo vsi skupaj. Itak imajo vsi člani tudi ugodnosti pri nakupih v moji trgovini.
Kot sem rekel, sva z Mitjem vedno v debati o dirkah, kajti on jih tudi kar nekaj uspešno odpelje. Ko je prevzel še dirko v Vrtojbi (tudi to je Karlo prepustil nam), se je pa zgodba o mtb dirkah na našem koncu začela. To dirko smo pripeljali na tak nivo, da se primerja že z velikimi mednarodnimi dirkami. Glede financ za dirko pa itak pomagam s poznanstvi, tako da rečem kako besedo, ko pošiljajo prošnje po firmah in vsak pač pripomore s svojimi močmi. Največ pa nam pomaga občina Šempeter Vrtojba, ki nam zrihta mehanizacijo za izdelavo proge in pomaga s papirji. Seveda ne smemo pozabiti pomoči Dešfleša pri organizaciji Kraskrosa, ki je tudi zelo obiskan. Pri obeh dirkah nam pomagajo vsi člani kluba Dešfleš in pa naši prijatelji, ki jih imava z Mitjem vedno več prav zaradi moje trgovine.



mtb.si: Kakšne so posebnosti trgovine ob meji, je dosti tudi strank iz Italije?
Tomaž: Posebnost pri nas je, da imamo čez mejo eno najstarejših in prepoznavnejših trgovin v Furlaniji, to je trgovina Čuk. Ta ima še vedno monopol in ob meji živeči Italijani v večini zahajajo k njim. Zadnje čase pa se kar nekaj Italjanov pojavlja v naši trgovini, tako da jim mi le uspemo pobrat kakšno drobtinico.

Tudi dvojčka Braidot, oba z vrha italijanskega krosa, je baje dosti videti pri vas. Kako je prišlo do tega sodelovanja?
Da, v bistvu se vsaj enkrat na teden oglasita pri nas (če nista okoli po dirkah) in nas pozdravita, se kaj posmejemo ... Saj do lani (ko sta postala Shimano factory voznika) sva jima z Mitjem tudi redno servisirala kolesa pred vsako pomembno dirko. Mitja pa je šel velikokrat tudi z njimi po dirkah kot mehanik.
V našo trgovino pa jih je privabil prav Mitja, ko sta prišla na našo dirko v Vrtojbo. Mitja je šel pozneje dirkat v staro Gorico. Tako so se šli parkrat skupaj peljat in je nastalo prijateljstvo in povezava z našo trgovino.

In še najbolj zoprno vprašanje: kako boste preživeli zaprtje trgovine?
Problem ne bo zaprtje trgovine. Problem je, kako se bo zagnalo gospodarstvo po končani karanteni. Kajti če se bodo začela odpuščanja in ljudje ne bodo imeli dela, tudi za kolesa ne bo denarja. Upajmo, da bo vsaj država kaj pomagala firmam (s tem ne mislim na nas) v teh hudih časih, da si gospodarstvo čimprej opomore.
Glavno je, da ostanemo zdravi, smo že preživeli finančno krizo pred par leti in bomo morali še “virozno” krizo.
Glavno je: OSTANITE DOMA!!! in predvsem OSTANITE ZDRAVI.


mtb.si (standardna): Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?
Tomaž: Nekje po Dolomitih na E-mtbjih z mojo ženo.

Tvoj popoln dan brez kolesa?
Ob morju, noge v luft pa pivo in roštilj.

Kaj bi počel, če ne bi nihče izumil gorskega kolesa?
Nabrž bi rinil peš v gore in v naravo.

Povej kaj o svojem najljubšem kolesu.
Scott Spark 900 Rc SL, prava raketa.

Tvoje prvo kolo?
Graziella, italjanska izvedba ponija.

Tvoj vzornik?
Nino Schurter.

Tvoj mladi obetavnež za prihodnost?
Marko Milanovič, fantič iz Dešfleša.

Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobil / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?
Nikoli ne obupaj in misli vedno pozitivno.

Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnil?
Pri spustu s Krasa sem zaril v špuro od vode in letel čez krmilo, itak zvita roka, počena čelada, tako da sem pripeljal kolo z eno roko iz Renč do Gorice.

Na naslovni fotografiji Tomaž (desno) z druščino Northwave s Tanjo in Marcom Aureliom Fontano ter mehanikoma Mitjem Černetom in Tilnom Lebanom

Preberi še
Na verigi: Denis Tabaj
Na verigi - pravila in dosedanji izprašani
Veröffentlicht: 24.03.2020

Quelle/Auto: www.mtb.si