Na verigi: Simon Erjavec

Trener tu in tam ter največ v svoji SE MTB Akademiji. Nekdanji specialist za kros na izpadanje je tudi alpinistični smučar in ljubitelj življenja na štirih kolesih.

Simon je kot sodelavec Kolesarske zveze Slovenije dejaven tudi pri izvedbi serije SloXcup, nastopih mlade XC reprezentance in usposabljanju. Pa makadamkarski dogodki Gravelution so bili njegovo maslo, sodeluje tudi pri dogodkih Human Fish Gravel.

Simona je na verigo pripel Jakob Markič. Tako rekoč družinska naveza.

Simon Erjavec

• Vzdevek: En čas je bil Simči, pa Simke … najraje navaden Simon
• Kraj: Ljubljana
• Starost: 25
• Pripadnost klubu, podjetju, plemenu … : SE MTB Akademija, drugače pa Strahci / Rajd
• @se_mtb_academy
• @simon_erjavec

Pokrovitelj serije Na verigi

Jakob: Začetek tvoje kariere turnega smučanja in kolesarjenja … Kako se je vse skupaj začelo?

Simon: V bistvu se je vse skupaj začelo že dolgo nazaj, še ko sem bil v drugih športih. Kot otrok sem se ukvarjal s tenisom, pa gimnastiko, potem pa resno treniral atletiko. Kot otroci smo furali v okoliških gozdovih pod Šmarno goro (s kolesi, ki se jih zdajšnja mladina ne bi dotaknila :D), potem pa se je začela zadeva postopno razvijat. Ian Oskar Katanec je najbolj kriv, da me je toliko potegnilo v gorsko kolesarstvo, v drugem letniku gimnazije sem pustil atletiko na cedilu in se podal na svojo pot. Ker sem bil zelo eksploziven, sem kar taktično zavil direktno v eliminator in se lotil dirkanja. Na žalost je disciplina bolj kot ne izginila ravno, ko sem se začel malo bolj sistematično ukvarjat s treningom.
Hkrati pa se je nekje vmes med gimnazijo začela razvijati velika strast za turno smučanje, ker pa sem po gimnaziji pavziral, imel na voljo avto in sem si urnik precej lahko prilagajal, sem to na polno izkoristil. Iz bolj klasičnega turnega smučanja sem zavil v alpinistično smučanje in iskanje strmih linij. To mi veliko pomeni še danes, sem pa v zadnjih dveh sezonah zelo malo smučal. Letos upam, da bo temu malo drugače. Če ne grem v hribe in izkoristim dobrih (in slabih) razmer za smučanje, me to žre še celo leto.

Kot lastnik instagram računa @leteca_truga nam povej kej več o tem projektu, ki vem, da ti je popil veliko živcev, denarja in energije, a si lahko danes nanj seveda ponosen. Plani za naprej?

Ker sem zaradi pomanjkanja časa in financ moral precej smučanja izpustiti, sem se odločil, da si naredim kombi, v katerem bom lahko čez zimo brez problema bival. Želel sem 4x4 pogon, zaporo zadnjega diferenciala in podaljšano verzijo transporterja. Dolgo sem čakal, da se pri nas pojavi taka zadeva. No, edini tak se je prodajal mrliški kombi v Domžalah, zato je dobil ime Leteča truga. :D
Živcev je šlo veliko, časa tudi, ampak zdaj je kolikor toliko "končan". Take stvari niso nikoli končane. Kombi sem naredil tako, kot je treba, ga v celoti homologiral, pred kratkim sem še enkrat menjal vzmetenje in ga malo drugače nastavil … Pelje se res hudo! Nisem pa čisto vsega naredil sam, Jakob je zvezal vso elektriko, kar pri majhnem prostoru in njegovi višini ni bilo najlažje, pri Jakšetu so mi naredili generalko motorja, Pero mi je izdatno pomagal pri homologaciji. Hvala vsem!
Plani za naprej … res grem rad v divjino, kjer mi na tem kombiju občasno zmanjka reduktor. Tako, da verjetno kakšna overland mašina čez par let. Normalno - čisto custom in doma narejeno. Drugače pa se da z dobro tehniko vožnje in pametnim pristopom prevozit marsikateri teren, že večkrat sem doživel, da sem zlezel tja, kamor zraven niso zlezli z defenderji, toyotami … Vse je v vozniku, podobno kot na kolesu!

Nekaj časa si že trener mlajšim kolesarjem XC in enduro discipline in nedavno si začel tudi s SE MTB akademijo. Malo se predstavi in povej svojo vizijo tega projekta + kaj je po tvojem mišljenju ključno za napredek vsakega mtb kolesarja?

Svojo trenersko pot sem v bistvu začel takoj po gimnaziji, ko sem se lotil pisanja planov zase. Potem sem se vpisal na Fakulteto za šport na smer Športno treniranje, kjer mi je moj mentor Samo Rauter v bistvu zrihtal delo v kamniškem Calcit bike teamu. Tam sem prevzel vodenje trenerjev, dobil precej izkušenj in spoznal nove ljudi. Kmalu sem začel pomagati tudi v reprezentanci, kjer sem dobil izkušnje z velikih tekmovanj, hkrati pa sem posledično videl tudi delo v drugih klubih. Letos konec zime sem se odločil za svojo pot in izstopil iz Calcita z veliko željo, da ponudim kolesarjem čim bolj individualen princip treninga – ne glede na to, iz katerega kluba, discipline in kraja prihajajo. To je bil začetek SE MTB Akademije letos spomladi, danes pa lahko rečem, da mi je to glavni vir prihodka in živim svoje sanje. Ni lahko, ampak če delaš to, v čemer najbolj uživaš, je precej lažje. Mislim, da se ne bi smel noben pritoževati, če mu je furanje gorskih koles in preživljanje časa v gozdu služba!
Ta projekt so v bistvu vsi, s katerimi sodelujem – če bom njim lahko pomagal po svojih najboljših močeh, če bodo oni zadovoljni in jih bo to na kakršenkoli način naredilo boljše, bom vesel.
Ključ do napredka? Zabavaj se in uživaj na kolesu! Vsak klanec postane lažji, če si hkrati predstavljaš naslednji trejl, po katerem se boš spustil. ???? Pa to, da ves čas preizkušaš meje svojega tehničnega znanja, to ti da ogromno samozavesti in znanja.

mtb.si: Če bi bil s sedanjo trenersko pametjo še enkrat mlad kolesarček, kako bi zapeljal svojo tekmovalno pot? BMX, pumptrack … kros? Cesta, ciklokros? Dirkališče?!

Simon: Sem mnenja, da mora vsak športnik iti čez čim več športov, da dobi različne izkušnje, da vidi, kaj ga zares veseli in se v tem najde. Časovna realnost je taka, da čisto vse discipline hkrati težko preizkusiš, ampak pumptrack in bmx sta super začetek. Dobiš res tiste osnove, naučiš se obvladati kolo, delaš na hitrosti. Sledil bi kros čez letni del, pista čez zimski del, zraven malo ciklokrosa, pa poleti malo zraven ceste … Do sem že bankrotiraš zaradi vseh različnih koles. :D
Skratka, čim kasneje se specializirat, da dobiš širino in iz vsake discipline, ki jo lahko preizkusiš, potegneš kar se da.

Kaj je bila zate doslej fizično najzahtevnejša kolesarska reč, ki si se je lotil, in kaj tehnično?

Fizično pa tudi psihično je bilo zagotovo 4-urno trpljenje na trenažerju, tega res ne razumem, zakaj ljudje tako radi to počnejo, ko pa greš lahko ven v blato, se igraš kot pujs v svinjaku in konec koncev nekaj od tega tudi odneseš. :D
Tehnično - moram priznat, da že dolgo nisem vozil kaj zelo tehničnega, ker je večino voženj vezanih na potrebe drugih. Moram se malo vzeti v roke in it več vozit zase. Drugače pa smo lansko leto med reprezentančno odpravo vozili nekaj zelo lepih in tehničnih trejlov nad Lago di Como. Tja bi se z veseljem vrnil in raziskal kaj več. Nori tereni … strmina, skale, macesni, za piko na i pa še hudi razgledi v vse smeri.

• 

• 

• 

mtb.si (standardna): Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?

Simon: Furanje tekočih, ampak tehničnih trejlov in poti na slepo. Če je dobra družba, še toliko bolje. Priznam, da sem ljubitelj bolj naravnih prog in pešpoti, bolj kot pa sodobnih flow prog. Sem mislil, da bom sedaj v jeseni kakšen dan več izkoristil za take fure, pa dela ne zmanjka!
Če mi uspe, grem rad na kolo s psom Brunotom (vižla), samo na žalost se to zgodi precej poredko. No, če ne štejem njegovih "sprehodov" s kolesom po Rožniku in dirkanja po okoliških ulicah. Prejšnji teden je držal 45 km/h, noro ga je gledat, kako teče.

Tvoj popoln dan brez kolesa?

Tu ni dileme. Smučanje v perfektnih mehkih razmerah s stalno ekipo Andraž, Matej in Klemen kakšne strme smeri v zahodnih Julijcih. Poleti pa kakšno SUPanje nekje bogu za hrbtom in raziskovanje pozabljenih poti s kombijem.

Kaj bi počel, če ne bi nihče izumil gorskega kolesa?

Verjetno bi se ukvarjal s katerim od drugih športov, prek katerih sem šel. Vsekakor pa bi delal v športu.

Povej kaj o svojem najljubšem kolesu.

Ravno sem ga sestavil in se nanj navadil. V oktobru sem kupil Ghost Lector FS, od originala so ostali okvir, vzmetenje in zavore. Vedno so mi bile všeč geometrije z dolgim reachom in ta ga ima pri L velikosti kar 507 mm. In pelje se res hudo. Vedno sem govoril, da je 120 mm hoda vse, kar potrebujem, in mislim, da sem kar zadel z izbiro.

Tvoje prvo kolo?

Rdeč kekec. Mislim, da je imel rumen sedež.

S kom bi najraje fural? Komer koli na svetu (ali v vesolju), živim, mrtvim, namišljenim …

Bryn Atkinson, da bi enkrat v živo videl, kako prenaša hitrost skozi ovinke … Verjetno je Vid Peršak edini Slovenec, ki bi mu uspel slediti.

Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobil / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?

Mislim, da mi je Mac enkrat rekel – Uživaj, dokler lahko. Matej Mejovšek pravi, da dvakrat premisli, preden kaj rečeš. Matjaž Šerkezi je rekel, da če sami ne bomo poskrbeli zase, kdo pa bo. Jaz pa bi svetoval mladim, da obstaja veliko lepši svet zunaj telefona, kot pa v njem. Na srečo sem odrastel v času, ko pametni telefoni še niso bili glavna atrakcija otroštva.

Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnil? Tudi, če si ga v resnici nisi …

Bilo je 31. 8., dan pred začetkom drugega letnika gimnazije. Na spustu iz Roga (nad Katarino) proti Jetrbenku, na delu kjer prideš iz gozda na strmo jaso, me je razmontiralo … kolo je ostalo na polovici hriba, jaz še pol nižje. Celotno desno stran telesa sem imel zdrgnjeno, vključno z obrazom. Tega se spomnim zato, ker se me je sošolka naslednji dan precej ustrašila na hodniku. :D

In še novost: Tvoja glasbena želja oziroma glasbeno posvetilo bralcem mtb.si?

Tale album se mi res dopade, Foalsi pa nasplošno zato, ker ves čas eksperimentirajo z zvokom, hkrati pa ostanejo to, kar so.

Naslovna fotografija Grega Stopar

Preberi še

Na verigi: Jakob Markič
Na verigi - pravila in dosedanji izprašani

https://www.mtb.si/intervjuji/na-verigi-jakob-markic/

Objava Na verigi: Simon Erjavec se je prvič pojavila na mtb.si.

Veröffentlicht: 16.11.2021

Quelle/Auto: www.mtb.si