Na verigi: Alan Sanguineo
Klasik z Obale, "tablaš" s 13.681 objavami na tem forumu stare šole (tesno drugi za adminom MarEtom, ki se je pridružil dve leti prej). Tuhtač, načrtovalec, zrihtač.
Alana je na verigo pripel Primož Pavšič.
Alan Sanguineo
- Vzdevek: leroy
- Kraj: Koper
- Starost: 45
- Pripadnost klubu, podjetju, plemenu … : No Limits, Rafalčič Crew, Boshk
- @leroy.yorel
Primož: Kdaj si si nabavil svoje prvo kolo za spust in kaj te je v to prepričalo?
Alan: Prvo kolo za spust po definiciji sem nabavil leta 2007, Giant Glory DH, začelo se je pa leta 1999 s Sintesi Python XC, vmes pa Specialized Big Hit DH 2002, 26”/24”, mullet scena spet ni tako nova.
Od malih nog sem imel rad kolesa in z rahlim napredkom so rasle tudi potrebe in želje, da bi prevozil kaj več oziroma hitreje.
Po obisku Whistlerja leta 2009 je šel DH bike v prodajo, sledilo je nekaj let “neaktivnosti”, če izključim XC turice. Klišejska zgodba, ljubezen, služba, otroci …
Pri 40-ih me je zagrabila nostalgija, nabavil sem AM Lapierre Zesty 27.5 iz druge roke, ki sem ga hitro prerastel po obisku Ligurije in se nazadnje odločil za nakup “twentyniner long travel enduro” rakete Nukeproof Mega 290c RS.
Preveč predalčkanja je v MTB industriji.
Slovenski bike sceni slediš že več kot 20 let. Kaj ti je danes na sceni najbolj všeč? Je morda kaj, kar pogrešaš iz "starih časov"?
Sceni po pravici sledim vedno manj, preveč je vsega, sem precej selektiven z vsebinami in se osredotočam na osebe in podjetja, ki so mi dobri content creatorji, verjetno pa množici neznani. En takih je Mike Hopkins (@mikejhopkins). Instagram uporabljam večinoma za osebni arhiv in filtre, kontakte vzdržujem preko bumer facebook scene. Na Instagramu ima naš pes več followerjev kot jaz. Kaj tabla.mtb.si sploh še obstaja?
Na sceni mi je všeč bolan napredek pri otrocih in mladini, insta-generacija črpa in preslika vse, kar vidi, vsebin pa je dandanes neomejeno na dosegu roke.
Pogrešam zagnanost in zasvojenost s kolesom, to je osebna stvar, ki verjetno pride z leti in drugimi prioritetami. Sej pride, pa gre, ampak včasih je bilo drugače. Ostalo se mi zdi isto, še vedno se fura, šraufa, henga in filozofira.
Pogrešam predvsem kvalitetne celovečerce z dobro vsebino, Life Cycles movie si še vedno z veseljem rad ponovno pogledam. To življenje v nekaj sekundah ni zame, story, tik-tok ….
mtb.si: Lahko rečemo, da si bil med glavnimi, ki so premikali MTB sceno v Kopru, če ne kar na Obali. Koliko imaš danes stika?
Alan: Ne vem, če bi lahko temu tako rekli, mogoče sem bil samo najbolj glasen na Tabli. No, nekaj se je tudi naredilo, DH progo na Pomjanu smo zasnovali in zgradili s pokojnim Bizijem in ekipo 20 let nazaj. Še stoji, nekaj odsekov je novih, prilagojena je novim potrebam in stilu furanja. Zaradi ugodne klime so bile obalne proge vedno dobro obiskane, sploh med zimskimi meseci. Žal so težave povsod, lepo se obnašajte in ne puščajte smeti za sabo (haha), pa boste pomagali pri obstoju prog in sobivanju z lokalno skupnostjo.
Bil sem tudi idejni vodja za nastanek 4X proge v Kopru, zbirali smo podpise po vsej Sloveniji, dosegli izgradnjo, organizirali smo tudi 4X in BMX dogodek, ki je slišal na ime “DAY:one”.
Bil sem tudi glavni pobudnik za izgradnjo rampe za skoke v vodo in za temu namenjeno kolo, kosi so se zbirali na tabli in prihajali so iz vse Slovenije po pošti.
Stik imam še vedno z obalno “elito”, s starimi borci, mladimi sabljami in trailbuilderji. To ni težko, ena od lokalnih legend “@Simke the G” je moj sosed in zelo dober prijatelj, tako da sem vedno na tekočem.
Še vedno podpiram in pomagam, kjer lahko. Nekaj projektov je v teku, pumptrack v Kopru, MTB šola in vodene ture, novi traili ali odseki … Na srečo imamo zagnane ljudi, ki to peljejo naprej. Brez Lovrota vsekakor ne bi šlo, lokalni buldožer vsa ta leta z ekipo skrbi za traile na Obali. Ko sem se “vrnil” na sceno in na kolo, sem bil presenečen, koliko novih trailov je nastalo in nad njihovo kvaliteto.
Moji boljši polovici sem tudi pomagal pri projektu v prejšnji službi, ko so v hotelski družbi pripravili namenski prostor za hrambo koles in vsem, kar spada zraven, stojala, pranje, šraufanje. Tam je bil fokus bolj na cestnih kolesarjih, a kolo je kolo.
Stike kar redno vzdržujem tudi širom Slovenije, prav z veseljem koga srečam. Ne dolgo nazaj sem se kar sam odpeljal na otvoritev Trbowle/Javor Trails in se imel res vrhunsko, lega!
MTB še vedno ni produkt, ponudba turizma v slovenski Istri, pa bi zlasti v mili zimi seveda lahko bil. Kaj si misliš o tem?
Mislim, da je zakonodaja zgrešena in počasna, kolesarji nismo kriminalci in kronično ne uničujemo narave in namensko ne plašimo živali. Res pa je, da včasih težko sobivamo z drugimi uporabniki gozdnih poti, ker zadeve niso urejene.
S porastom števila e-bikeov se je povečala tudi ciljna skupina uporabnikov, tako da se zlasti na tem turističnem produktu še najbolj dela, se mi zdi. E-bike ture so v porastu, ampak tu se cilja na turiste.
Upamo, da se ne bo delalo zgolj na turističnem produktu, ker trenutno najbolj rabimo pogoje za lokalno MTB prebivalstvo in tu čakamo občine, da se bodo zbudile in kaj premaknile. Občina Koper je še recimo ena redkih brez pumptracka …Zgoraj omenjene lokalne legende so pred kratkim ustanovile MTB Klub Boshk prav z željo in namenom, da bi se zadeve premaknile, popestrile in približale svetovnim trendom in standardom.
Fantje so zagnani in tudi usposobljeni – imajo licence za trenerje, napredno znanje iz trailbuildinga (poleg domačih trailov so gradili tudi traile v Avstriji, v bikeparkih itd.), dogovorjajo se z lastniki zemljišč, vsi smo dobri prijatelji in verjamem, da bo zadeva v kratkem zaživela in uspela. Tukaj pomislim predvsem na podmladek in dobre osnove furanja, ki lahko na dolgi rok prinese svež veter na slo tekmovalni sceni.
Priznam, da sem tudi sam na kolesu bolj aktiven pozimi kot poleti.
V mislih mi ostajajo spomini in izkušnje z lokacij, kjer je to zelo dobro urejeno. Whistler in Finale Ligure so dober primer.
20 let po prvih idejah o parku na Bonifiki lahko razmišljaš tudi kot oče: kaj pa recimo BMX proga v Kopru, na kateri bi se lahko furalo vse leto?
Ideje niso nove, pogajanja so v teku. Koper bi si zalužil sodoben pumptrack, ki ne rabi vzdrževanja in je primeren za različne nivoje znanja. Kot primeren mislim nekaj večjega od ostalih z več linijami, tako dolžinskimi kot zahtevnostnimi, pomožnimi objekti, wc, voda, klopce s senco, mogoče lokalček s pogledom na morje, kjer bi se razvijal tudi soft del scene, bi se gradil community, delila znanja in gojila zdrava tekmovalnost. Bil bi tudi instagramabilen hah.
Lokacija je atraktivna, klima ugodna in zadeva je bojda v proračunu, pustimo se presenetit, kaj bo nastalo iz tega. Bistvo je sodelovanje med uporabniki, ki vejo, kaj potrebujejo in kakšna je scena, ter občino, ki ima nalogo, da tem zadevam prisluhne in uresniči. Alter scena ni več alter scena, ne moremo in nočemo biti vsi “fuzbalerji”.
Tudi na pumpu imamo lokalnega asa v rokavu, mladi šreder Luka Barut.
mtb.si (standardna): Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?
Alan: Številka, ki se je z leti obnesla in se ponavlja, je 3. Ne premalo, ne preveč, da se lažje dosežejo dogovori.
Četrta je lahko zvesta Navarra, da pridemo do izhodišča, enkrat ali večkrat.
Kot lokacija bi kar ostal kje ob morju.
Tvoj popoln dan brez kolesa?
Hribolazenje v dobri družbi po slovenskem gorovju. Če bi moral biti bolj natančen, jeseni, Triglavski narodni park, ko so barve lepše in je pohodnikov manj.
Kaj bi počel, če ne bi nihče izumil gorskega kolesa?
Verjetno bi hribolazil ali se potapljal.
Povej kaj o svojem najljubšem kolesu.
Nukeproof Mega 290c RS.
Raketa na kolesih s high end opremo, ne vem, česa bi lahko želel več.
Tvoje prvo kolo?
Poni v obupni krem rjavi barvi, darilo ob koncu prvega razreda.
Trenutno imam drugega Ponija, starejšega, plavega, brez kontre, pripravljen za Goni Poni.
Kako gre že s kolesi? Ni jih nikoli dovolj, no en je tudi črn.
S kom bi najraje fural? Komer koli na svetu (ali v vesolju), živim, mrtvim, namišljenim …
Sam Hill.
Prvi v dolini naroči pivo, zadnji plača. Organizira mtb.si, mamo event. Če ga kdo sliši ali sreča, naj mu prosim javi.
Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobil / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?
Živi danes, ne veš, kaj bo jutri.
Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnil? Tudi, če si ga v resnici nisi …
Pavko, ki me je pripel na verigo je bil zraven. On pred mano, jaz takoj za njim.
Pavko zgreši vhod v gozd in potegne po obvozu na L, jaz za njim po hitrejši liniji, pogledam ga za trenutek, da se ne srečava, vrnem pogled naprej, vse ok, ko mi nenadoma odnese dobesedno bike izpod nog.
Letim postrani, edina možnost zaščite je klobčič. Sledi hud pristanek na boku, dve zlomljeni rebri, pekoča bolečina pri lopatici in v rami strgan AC ligament. Pavko kot izkušen kaskader opravi prvi zdravniški pregled na licu mesta, ne ugotovi tragedije in gremo proti domu.
Zapel sem z mezincem v delček veje na višini balance. Utrujenost, nesreča, milimetri, splet okoliščin pač.
Rama ni več ista, ampak dela. Še se fura.
Upam, da ne pride kak nov padec na top 3 v herbarij spominov, sploh pa ne na istem mestu.
Tvoja glasbena želja oziroma glasbeno posvetilo bralcem mtb.si?
Naslovna fotografija ni čisto sveža - Whistler 2009
Preberi še
Na verigi - pravila in dosedanji izprašani
Na verigi: Primož Pavšič
Objava Na verigi: Alan Sanguineo se je prvič pojavila na mtb.si.
Veröffentlicht: 09.05.2023
Quelle/Auto: www.mtb.si
