Državljan Dušan in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Dušan Briški je 13. maja na ministrstvo, navedeno v naslovu, poslal dopis z vprašanji, ki verjetno rojijo po glavi marsikateremu slovenskemu gorskemu kolesarju, ter z nekaj predlogi. Objavljamo skupaj z odgovorom.
Vprašanje
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO,
GOZDARSTVO IN PREHRANO
Direktorat za gozdarstvo in lovstvo
Generalni direktor g. Gregor Meterc
Spoštovani,
kot turni kolesar na gorskem kolesu vam spodaj zastavljam nekaj vprašanj v zvezi z vožnjo v naravnem okolju, v gozdnem prostoru. Turno kolesarstvo (ang. »allmountain«) je ena izmed zvrsti gorskega kolesarstva, kamor spadajo še gorsko kolesarski kros, prosti slog (ang. freeride), spust in ostale zvrsti. Turno kolesarstvo je oblika gorskega kolesarstva, ki nima tekmovalnih ciljev. Kolesar vozi po terenih, ki ustrezajo njegovemu znanju in sposobnostim, njegov cilj je doživetje v naravi. Izraz turno kolesarstvo pomeni »delanje tur« s kolesom oz. izlet v naravo, ki je v naprej načrtovan glede na znanje in sposobnosti kolesarja, razmere na terenu in vremenske dejavnike.
Glede na to, da je populacija turnih kolesarjev precej množična, popularnost te nadvse zdrave aktivnosti gibanja v naravi pa pridobiva čedalje več navdušencev, so moja vprašanja tudi vprašanja te celotne populacije. Vedeti morate, da smo privrženci turnega kolesarstva veliki ljubitelji narave, zato pozornost namenjamo ohranjanju naravnega okolja, kolesarimo v sožitju z naravo in njenimi ostalimi uporabniki, veliko število izmed te populacije nas je tudi planincev in pohodnikov. Ne gre se nam za podiranje časovnih ali hitrostnih rekordov, gre se predvsem za neprecenljiva doživetja, ki jih ponuja kolo skupaj z naravo (kot povsod drugod je seveda možna tudi kakšna izjema).
Vsi se namreč zato že ves sprašujemo kje se lahko vozimo z našimi gorskimi kolesi, kje je dovoljeno, kje ni, kdaj smo v prekršku, ker je glede na zdajšnjo ohlapno zakonodajo s tega področja to zelo težko natančno vedeti. Trenutno je v fazi sprejemanja predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih (v nadaljnjem besedilu: ZG). Opažam, da kar se tiče vožnje s kolesom je ostalo vse na istem nivoju razen to, da se seveda enormno povečujejo globe. Ali res kot družba ne znamo poiskati drugačne rešitve kot dvigovanje glob, ki seveda ne prinesejo nobenih rešitev. Predlog zakona nas še vedno obravnava enako kot uporabnike motorjev in štirikolesnikov z motorjem z notranjem izgorevanjem, kar je absurd.
Prosim, če lahko pojasnite oziroma odgovorite na dileme, ki se mi zastavljajo v zvezi z obstoječim ZG in tudi seveda z novim predlogom ZG.
Četrti odstavek 40. člena ZG določa: Ne glede na prvi odstavek sta vožnja s kolesom in ježa dovoljeni na označenih gozdnih vlakah in drugih označenih poteh na območjih, določenih v prostorskem delu gozdnogospodarskega in lovskoupravljalskega načrta območja.
Katere so označene gozdne vlake in druge označene poti, ali to pomeni, da morajo biti označene v fizični obliki (table) ali pa so označene, začrtane na zemljevidih, specializiranih kartah. Kje uporabniki kolesarji dobimo to informacijo, obstaja kakšna javna dostopna evidenca, zemljevidi, karkoli oprijemljivega. Če zakon to zahteva, bi moralo biti za to poskrbljeno in dostopno vsem uporabnikom, tudi v digitalni obliki.
Nadalje prosim za pojasnilo, kako lahko uporabniki v naravi ločimo kolovozne poti (te so dovoljene za vožnjo s kolesom) od gozdnih vlak, ali obstaja uradna evidenca kolovoznih poti, tudi v digitalni obliki, kako so kolovozne poti označene na zemljevidih.
Zakaj se ZG ne uskladi z Zakonom o ohranjanju narave (v nadaljnjem besedilu: ZON), kateri v 28.d členu (vožnja s kolesi v naravnem okolju) določa: V naravnem okolju je vožnja s kolesi dovoljena po utrjenih poteh, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec poti. Za utrjeno pot se šteje pas zemljišča, ki se uporablja za hojo ali vožnjo in je za ta namen tudi utrjen. Vožnja s kolesi izven utrjenih poti v naravnem okolju je dovoljena v primerih iz petega odstavka 28.b člena tega zakona.
Naravno okolje je tudi gozdni prostor, zakaj se predpisa potem ločujeta v tem delu, gre vendarle za predpise iste države. Vožnja po utrjenih poteh je povsem smiselna glede na definicijo utrjene poti. Utrjena pot je pot, ki je nastala s hojo (ne gre za planinsko pot), ali za vožnjo, ki je bila zgrajena za ta namen. Za ta namen je zgrajena tudi vsaka gozdna vlaka, saj se po njej vozijo več tonski delovni stroji, traktorji, celo z verigami na pnevmatikah ali pa z gosenicami, ki fizično deformirajo naravno okolje, dobesedno zarežejo vanj, onesnažujejo gozdni habitat z izpušnimi plini, odpadnimi olji, hrupom, vlačijo po teh vlakah hlodovino. Potem pa se kolesarja obravnava kot največji problem za ta isti gozdni prostor, ki bi lahko prevozil kakšno izmed teh vlak, splašil s hrupom (ne povzročamo glasnega hrupa) kakšno žival in uničil tla te iste vlake, na kateri so pred tem vozili več tonski delovni stroji, kateri so in bodo tudi v prihodnosti po teh istih tleh vlačili hlode.
Citiram delni zapis na spletni strani Planinske zveze Slovenije: »Gorsko kolo je predstavnik sodobne tehnologije, to pa je pri uporabi v naravi največkrat zelo težko povezati s skrbjo za okolje. Turno kolesarstvo nudi idealno razmerje med sodobno tehnologijo, naravo varstvom in vplivi na človekovo počutje. Številne raziskave dokazujejo, da uporaba gorskega kolesa naravo ne obremenjuje nič bolj kot hoja. Turni kolesar prične turo na domačem dvorišču ali ob vznožju gora in le poredko je to najvišje dostopno parkirišče za avtomobile. Kolo prav tako nima nikakršnih negativnih vplivov (emisij) na ozračje, zato ne onesnažuje okolja.«
Glede na vse zgoraj zapisano se sprašujemo, zakaj se nas obravnava diskriminatorsko glede na ostale uporabnike naravnega okolja kot so pridobitelji lesne mase, planinci, pohodniki, nabiralci gozdnih sadežev itd..
V nadaljevanju prikazujem še dve konkretni vsebini, po katerih bi se lahko turni kolesarji orientirali pri izdelavi načrta turne poti in pri tem vedeli ali se vozimo po dovoljenih poteh za vožnjo s kolesom ali ne. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je predpisovalec ZG, zato prosim za tolmačenje, konkretne odgovore ali pa nam postrezite z drugo evidenco, iz katere bo moč razbrati poti, po katerih lahko vozimo.
Slika 1: legenda cest in poti na zemljevidu RS Slovenije
Prosim za odgovor po katerih tako označenih cestah na zemljevidu se lahko vozimo s kolesom, predvsem nas seveda zanima za poti in ceste iz spodnjega dela legende. Predvidevam, da se pri izdelavi zemljevida uporabljajo uradni podatki iz evidenc državnih organov, zato so kot taki merodajni.
Slika 2: Googlova aplikacija Zemljevid
Vprašanje se glasi, se lahko vozi s kolesom po označenih poteh v hribovju na zemljevidu kot je razvidno na tej sliki 2 (slika je zgolj primer in velja za celotno slovensko področje). Torej poti označene z belo črto je Google verjetno črpal iz uradnih podatkov RS Slovenije. Te poti (ne gre za planinske poti) so torej označene v uradnih evidencah, predvidevam oziroma si razlagam, da se jih lahko potem tudi uporablja za vožnjo s kolesom, saj drugače nima nobenega smisla, da se jih prikazuje na zemljevidu. Prosim za konkreten odgovor.
Lepo vas prosim za odgovore za dobrobit celotne družbe, vseh uporabnikov naravnega okolja in da se končno na enem mestu zakonodaja pojasni v celoti kaj je dovoljeno in kaj ne. Trenutno je na tem področju popolna zmešnjava. Naprošam vas, da se predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah ZG dopolni oziroma spremeni v delu, ki se tiče vožnje s kolesom v gozdu in se nas loči od uporabnikov oziroma voznikov motornih koles in štirikolesnikov, in sicer tako, da se uskladi s prvim odstavkom 28.d člena ZON, se podajo definicije utrjenih poti in se končno nekaj premakne na tem področju.
Nobenih problemov turni kolesarji nimamo s tem, da je vožnja prepovedano izven utrjenih poti, to vsekakor podpiramo in naj bo sankcionirano, vendar če utrjena pot obstaja in je nastala iz kakršnegakoli razloga, ne vidimo nobene ovire, da je ne bi uporabili za našo aktivnost v naravnem okolju, saj pri tem ne povzročamo nobene dodatne škode na teh poteh, ne onesnažujemo okolja, ne motimo drastično živalskega sveta (nič bolj kot ostali uporabniki) in drugih uporabnikov naravnega okolja.
Hvala in lep pozdrav.
Dušan Briški
V vednost:
- Varuh človekovih pravic (info@varuh-rs.si)
- Kolesarska zveza Slovenije (kzs@kolesarska-zveza.si)
- Komisija za turno kolesarstvo (turno.kolesarstvo@pzs.si)
- Slovenska turistična organizacija (info@slovenia.info)
- Spletna stran MTB.SI (desk@mtb.si)
- Klub gorskih kolesarjev Volja (info@kgkvolja.si)
- Facebook skupine: Turno Kolesarjenje, eMTB Slovenija, MTB Slovenija, E-bajker, Kraška Kolesarska klapa, Mtb izleti, Kolo hribi in gore
Odgovor
Št.: 007-203/2025/2
Datum: 19. 5. 2025
ZADEVA: Pojasnilo predpisov glede kolesarjenja v gozdu
Spoštovani,
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Sektor za gozdarstvo, je 13. 5. 2025 prejel vaše vprašanje o določilih predpisov o gozdovih, ki se nanašajo na kolesarjenje. Ministrstvo odgovarja v skladu s svojimi pristojnostmi.
Kot sami pravilno navajate, tretji odstavek 40. člena Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 22/14 – odl. US, 24/15, 9/16 – ZGGLRS, 77/16 in 78/23 – ZUNPEOVE) določa, da sta ježa in vožnja s kolesom brez motorja dovoljeni na označenih gozdnih vlakah in drugih označenih poteh na območjih, določenih v prostorskem delu območnega načrta. Nadalje četrti odstavek določa, da te poti in pogoje njihove rabe sporazumno določijo in v skladu s predpisi o gozdnih prometnicah označijo lastniki, Zavod in lokalna skupnost.
V šesti alineji drugega odstavka 10. člena zakona je določeno, da se v prostorskem delu gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtih območij določijo območja, na katerih sta mogoči ježa in vožnja s kolesom brez motorja po označenih gozdnih vlakah in drugih poteh. Ta območja so digitalno dosegljiva na spletni strani Zavoda za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZGS) v zavihku »Pregledovalnik«. Glede označitve poti, na katerih je kolesarjenje dovoljeno v skladu s tretjim odstavkom 40. člena, pa predlagamo, da se obrnete na pristojno območno enoto ZGS (kontaktni podatki so prav tako dostopni na njihovi spletni strani) in na pristojno lokalno skupnost.
Vožnjo s kolesi v naravnem okolju določa 28.d člen Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18, 82/20, 3/22 – ZDeb, 105/22 – ZZNŠPP in 18/23 – ZDU-1O). Drugi odstavek 28.d člena določa izjemo, in sicer, se za vožnjo v gozdnem prostoru v naravnem okolju uporabljajo določbe Zakona o gozdovih. Zakon o ohranjanju narave je v pristojnosti Ministrstva za naravne vire in prostor zato predlagamo, da se z vprašanji, povezanimi s tem zakonom, obrnete nanje.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvo za naravne vire in prostor težita k temu, da bi se globe za prekršek, ki se nanaša na vožnjo s kolesi v gozdu oz. v naravnem okolju poenotile, kar bomo predlagali ob prvi spremembi Zakona o gozdovih in Zakona o ohranjanju narave.
S spoštovanjem,
Pripravila: mag. Alenka Korenjak
sekretarka
Gregor Meterc,
generalni direktor
Poslano: naslovniku – elektronsko
(konec navedka)
Debato najdeš v Facebookovi skupini MTB Slovenija
Preberi še
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju o “prostočasnih aktivnostih s povečanim tveganjem”
Pa poglejmo še PRAVO verzijo predlogov za spremembo Zakona o ohranjanju narave
Objava Državljan Dušan in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je prvič pojavila na mtb.si - mountain bike Slovenija.
Veröffentlicht: 22.05.2025
Quelle/Auto: www.mtb.si
