Preden so Schladming prejšnji konec tedna zasedli spustaši, so bili na vrsti tisti tavzdržljivi, ki so se tam pomerili na že šestnajsti izvedbi štiridnevne etapne dirke Apentour Trophy. Dirka je znana po vsakodnevnih neskončnih vzponih v visokogorje. Ker so jo ponavadi prirejali konec maja ali v prvem junijskem vikendu, so bili v višavah kolesarji pogosto deležni pravih zimskih razmer. Letos v malce poznejšem terminu je bilo malce prijazneje.

Med udeleženci sta bila tokrat dva Slovenca, oba iz zrelejše starostne kategorije: Peter Vesel (Uni team) in Aleš Boben (MTB Trbovlje/Specialized). Družbo sta jima delala Dalmatinec Marko Fržop (Biker) in Petrova partnerka s Cape Epica, Nemka Anni Hellstern, ki pa sta po drugi etapi bolna odstopila. Pero in Bobi pa sta uspešno prišla v cilj zadnje etape.

Peter:
To, da so premaknili samo dirko v junijski termin, je vsekakor pametna odločitev. Vsaj zase lahko rečem, da me ob moji tretji udeležbi na tej dirki prvič ni zeblo. Sneg na 200 0m je sicer bil, ampak hoja po njem ni predstavljala kakšnega velikega problema klub temu, da je bil ta odsek hoje dolg 20 minut. Moje dirkanje je bilo v znamenju borbe z Bartom Brentjensom za tretje mesto. Uspel sem ga premagati v dveh etapah, žal pa to ni bilo dovolj za
skupno tretje.
Organizacija dirke je na visokem nivoju. V ceno prijavnine je všteta tudi večerja, res prava pojedina s tremi meniji.

Aleš:
Šel sem na AlpenTour Trophy predvsem zato, da testiram svoje telo. Sicer imam nekaj etapnih dirk pod pasom, a nobene tako zahtevne. 300 kilometrov v štirih dneh in skoraj 10000 metrov višincev je bil lep zalogaj. Zato sem se pridružil Petru, ki ima veliko izkušenj.
S spoštovanjem sem začel dirko in ohranjal malenkost rezerve skozi prvo etapo. Lepi razgledi, a hoja v baletkah po snegu ni moja disciplina. Ko sem po etapi spet videl soborce, se jim je odvalil kamen od srca. Peter namreč ni vedel, kaj lahko pričakuje od mene, in še enega bolnika v apartmaju ni potreboval.
Druga etapa na polno v hrib na Planai in zelo sprejemljiv zaostanek. Za najina soborca je bilo to preveč in prehlad ju je zvil do konca. Odločila sta se za zdravje in končala s tekmovanjem. Marko je potem dva dni nudil izvrstno podporo pri najini regeneraciji.
Ko sem tudi z najtežjo etapo opravil po pričakovanjih - v kategoriji master 2 pač nisem imel kakih večjih šans kot šesto mesto v absolutni razvrstitvi, pa sem se vrtel okoli sredine - se je tudi meni odvalil kamen od srca.
Še zadnja etapa in v cilju srečen in zadovoljen. Vse se je izteklo po najboljšem možnem scenariju in potrditev priprav je razlog, da bo etapnih dirk, od sedaj, več v mojem koledarju.

Bobi je svoj nastop opisal tudi na svojem blogu

Peter je dirko končal na 4. mestu v kategoriji master 2 z zaostankom manj kot treh minut za tretjeuvrščenim, prvim olimpijskim prvakom v krosu Nizozemcem Bartom Brentjensom. Aleš je bil šesti.

Med elito je zmagal Kolumbijec Leonardo Paez, ki je teden dni zatem dobil dolimitskega Heroja, pred moštvenim kolegom Tonyjem Longom (Ita) in nekdanjim svetovnim prvakom v maratonu Roelom Paulissenom (Bel). Ljubljanski Uni team je zastopal tudi Avstrijec Robert Kircher, ki je zasedel 23. mesto.

Vrstni redi
www.alpen-tour.at

Na uvodni fotografiji Peter na snegu prve etape, foto Sportograf.

• 
• 
• 
•  

Published: 27.06.2014

Source: www.mtb.si