Dvainšestdeset let po zmagi dedka slavil Mathieu van der Poel, Tadej Pogačar četrti, Matej Mohorič osmi

Foto: RCS Sport - Milano-Sanremo

Na eni najstarejših in najprestižnejših dirk in prvem kolesarskem spomeniku letošnje sezone Milano-Sanremo, imenovanem tudi La Primavera (pomlad), je slavil Nizozemec Mathieu van der Poel. Zmago je osvojil 62 let po zmagoslavju njegovega dedka Raymonda Poulidorja. Tadej Pogačar je moral tokrat priznati premoč Nizozemca, dirko je končal na četrtem mestu. Branilec zmage Matej Mohorič (Bahrain Victorius) je osvojil osmo mesto, tokrat ni imel nog, da bi ob zadnjem napadu sledil najboljši četverici.

Drugo mesto je osvojil Italijan Fillipo Ganna (Ineos Grenadiers) in tretje Belgijec Wout van Aert (Jumbo Visma).

???? #MilanoSanremo presented by @CA_Ita 2023

????️ Attacca sul Poggio, regge in discesa. Una cavalcata trionfale. L'ultimo km di @mathieuvdpoel

????️ Attacking on the Poggio, holding on in the descent. A triumphant ride. The last km of @mathieuvdpoel

Powered by @Livigno pic.twitter.com/VYa4eizEPA

— Milano Sanremo (@Milano_Sanremo) March 18, 2023

Dirka se je prvič v zgodovini pričela v Abbiategrassu, 25 km oddaljenem od Milana in se po 294 kilometrih končala v Sanremu. Tokrat je upravičila ime La Primavera, saj je potekala v pomladnih temperaturah, v preteklosti so na dirki kolesarji doživeli tudi snežni metež.

Prva izvedba dirke leta 1907, kjer je nastopilo le 33 kolesarjev in jih v cilj prišlo 14, se je pričela ob petih zjutraj. Zmagal je 25-letni argentinsko-francoski kolesar Lucien Petit-Breton. Tokrat je štartalo 175 kolesarjev, med njimi kar pet Slovencev. Poleg Mateja Mohoriča je ob Tadeju Pogačarju nastopil Domen Novak, v dresu Jumbo Visma Jan Tratnik in Luka Mezgec (Jayco AlUla), ki je v ekipi po odsotnosti Michaela Matthewsa zaradi korone imel v ekipi proste roke. 

Ubežniki ujeti pod vzponom na Cipresso

Dolga dirka, v kateri je bilo sicer nekaj padcev, v enem izmed njih se je na tleh znašel tudi nekdanji zmagovalec dirke Julian Alaphilippe in moral menjati kolo, zaradi predrte pnevmatike je grdo padel tudi Maciej Bodnar (TotalEnergies), se je začela razpletati na vzponu na Cipresso.

Foto: vir organizator

V glavnini so se v ospredje pomaknili Jos Van Emden (Jumbo-Visma), Alessandro Covi (UAE Team Emirates) in Silvan Dillier (Alpecin-Deceuninck), ki so dvignili tempo in zmanjšali prednost ubežnikov. Na treh kratkih vzponih na Capo Mele (2 km pri 3,7 %), Capo Cervo (1,2 km pri 3,7 %) in Capo Berta (1,6 km pri 7,2 %) se je tempo povečal in iz glavnine je na zadnjem odpadel zmagovalec dirke leta 2009 Mark Cavendish (Astana Qazaqstan Team).

Padec Jana Tratnika

33 kilometrov do cilja se je na tleh znašel Jan Tratnik, eden od pomembnih pomočnikov kapetana ekipe Wout van Aerta. Šesterica ubežnikov je bila ujeta ravno pod vzponom na Cipresso. V ospredju glavnine se je postavila ekipa UAE z Diegom Ulissijem, ki je navila tempo, a ni uspela razbiti glavnine. Na spustu so bili v ospredju vsi favoriti. Ostali so skupaj tudi na zadnjem vzponu na Poggiu. Nekaj prednosti pred glavnino si je privozil Nils Pollit (Bora-Hansgrohe), a je bil kmalu ujet.

Vzpon na Poggio

Foto: vir organizator

Lani je do zmage z vratolomnim spustom s Poggia prišel Matej Mohorič, ki je za spust uporabil potopno sedežno oporo. Tudi tokrat je na začetku vzpona tempo narekovala ekipa Bahrain Victorius, a osem kilometrov pred ciljem je na pedala ponovno stopila ekipa UAE s Timom Wellensom, ki je poskrbela, da je Pogačarju sledila le trojica najboljših kolesarjev. 

???? Milano-Sanremo presented by @CA_Ita 2023 ????

???????? @mathieuvdpoel

Live: https://t.co/SE3m5Y2LmU#MilanoSanremo pic.twitter.com/enUPBrq0oG

— Milano Sanremo (@Milano_Sanremo) March 18, 2023

Tik pred vrhom je pobeg uspel van der Poelu, ki je bil najmočnejši tudi na spustu. Sledili so mu Wout van Aert, Pogačar in Filippo Ganna, ki so združili moči v lovu za Nizozemcem. A ta je bil enostavno premočan za zasledovalce in postal 84. zmagovalec prestižne dirke.

Luka Mezgec je ciljno črto prevozil na 23. mestu, Jan Tratnik je bil 91.

Ali bo kdo v prihodnosti uspel izenačiti v zmagah z Eddyjem Merckxsom, ki je zmago osvojil sedemkrat v obdobju desetih let, se zdi skoraj nemogoče.

Vir/avtor: