Vadba ob prehladu?
Marsikdo je že izkusil tegobe trenutnega obdobja, ko se letni časi menjajo, vremenske razmere se spremenijo, kar nekoliko vpliva tudi na našo vsakdanjo rutino in počutje. Naš imunski sistem je zato nekoliko bolj obremenjen, na nas prežijo razni virusi in bakterije, ki se veselo množijo v toplih notranjih prostorih in napadajo predvsem zgornji dihalni trakt... Prehladi, vnetja (grla, ušes), viroze in gripe niso za to obdobje v letu nič neobičajnega. Temu so veliko bolj podvrženi tisti, ki se večino časa zadržujejo v zaprtih prostorih ter imajo veliko stika z ljudmi ter s tem povečane možnosti, da pridejo v stik tudi z različnimi virusi in bakterijami. Zmotno je prepričanje, da se prehladimo, zbolimo zaradi izpostavljenosti mrazu!
Imunski sistem je obramba pred različnimi zunanjimi vplivi. Seveda pa je njegova 'moč' odvisna od več dejavnikov, npr. spola, starosti, stresa (vseh področij), spočitosti in količine ter kakovosti spanja ter splošnega razpoloženja. Če se osredotočimo na vprašanje tega prispevka, je zmogljivost našega imunskega sistema odvisna tudi od stopnje pripravljenosti posameznika. Gledano na posamezno vadbeno enoto je lahko le ta obremenjujoča za imunski sistem ali ga krepi. Kratka intenzivna vadba naj ne bi imela negativnega učinka na naš zaščitni sitem, zmerna daljša telesna dejavnost pa ga krepi. Problem se lahko pojavi pri daljših in intenzivnejših vadbenih enotah, ki imunski sistem oslabijo. Npr. maratonski nastop lahko povzroči, da je imunski sistem načet in oslabljen do 3 dni po tekmi. Na tem mestu opozarjam, da je potrebno ločiti med športnikom, ki trenira petkrat ali večkrat na teden in povprečnim telesno dejavnim posameznikom, ki vadi dvakrat do trikrat na teden.
Torej, kakor pogosto v življenju rečemo, treba je najti neko srednjo pot. Seveda s tem, ko ravnovesje v telesu rušimo, hkrati spodbujamo organizem, da ga ponovno vzpostavlja in na ta način postaja močnejši. Tudi z imunskim sistemom je tako – potrebujemo stik z virusi in bakterijami, saj na ta način razvijamo protitelesa, s katerimi se proti njim 'borimo'. Zaščitne celice si namreč 'zapomnijo', kako odreagirati na tujke v telesu.
Lahko bi rekli, da je športnik ali zelo aktiven posameznik zaradi športnega udejstvovanja dvakrat pod stresom in je njegov imunski sistem še dodatno obremenjen. Kadar zboli, je potrebno ravnati premišljeno, saj mu je cilj, da se čim prej pozdravi in nadaljuje z vadbeno rutino. Kako se torej ravnati, kadar zbolimo, pa v naslednjih napotkih.
Če se pojavijo simptomi prehlada, npr. vneto grlo, kašelj, zamašen nos ali izcedek iz nosu, športnik lahko vadi, s tem da vadbo nekoliko prilagodi in zniža intenzivnost ter trajanje, zlasti, če se stanje v naslednjih parih dneh ne slabša. Kadar se (ob navedenih simptomih) pojavijo tudi drugi, ki se pojavijo nižje od grla (slabost, bruhanje, povišana telesna temperatura, glavobol, utrujenost v sklepih in mišicah), ne vadimo! Če se po dveh dneh stanje ne izboljša, poiščemo zdravniško pomoč, saj je lahko prišlo do resnejše okužbe. Kadar zbolimo se je torej pametno odreči (visoko intenzivnim) vzdržljivostnim vadbam (držimo se v conah 1-3), težkim treningom moči in eksplozivnosti, ekipnim športom ter športom v ekstremnih razmerah.
Seveda ni priporočil, ki bi veljale za točno določenega posameznika in njegove simptome. Nekoliko se ravnamo tudi po občutku. Dokler se ne počutimo čisto 'povoženi', je vseeno dobro krajši čas (do ene ure) preživeti na svežem zraku med lahko do zmerno intenzivno dejavnostjo (hoja, kolesarjenje na sobnem kolesu/trenažerju, veslanje, joga, vaje mobilnosti, gibljivosti ipd.).
Kako se obvarovati pred okužbami? Omejimo čas, ki ga preživimo v zaprtih prostorih z veliko ljudmi, bodimo previdnejši, kadar smo v neposrednem kontaktu z drugimi, skrbimo za čistočo rok (večkrat izpiramo roke pod tekočo vodo ali si jih razkužujemo). To je še zlasti pomembno, če vadimo v fitnesu ali telovadnici, kjer se menja veliko ljudi. Razmislimo tudi o izboljšanju dnevne prehrane ali prehranskih dodatkih, ki s svojo sestavo vplivajo na ohranjanje in/ali izboljšanje imunskega sistema. Kar se tiče našega športnega udejstvovanja, je prehodno obdobje namenjeno zgolj ohranjanju naše pripravljenosti in temu primerne naj bodo tudi manj intenzivne vadbene enote, ki imunskemu sistemu ne bodo v breme.
Published: 01.12.2015
Source:
