Tina in Blaž iz OSM films sta bila na letošnji bikepacking avanturi v Toskani, še pod vtisom gričev in vasic sta hitro poročala. Piše Tina Lagler:

Komurkoli omeniš Toskano, mu v trenutku zažarijo oči, zato veš, da se mu misli že podijo po prostrani pokrajini, polni gričev, ljubkih italijanskih vasic, cipres, ki rastejo ob poti do hiš, kolovozov in vinogradov. Ko mu še poveš, da greš tja zato, da s kamero spremljaš kolesarje na 560 km dolgi poti, imenovani Tuscany Trail, si tudi on zaželi, da bi spakiral kolo in jo mahnil naravnost v Masso na start. In prav je tako, saj je avantura neverjetna.

Tuscany Trail je 2. junija letos ob 8.30 zjutraj tretjič gostil kolesarje, tokrat v zavidiljivem številu – 528, malo manj, kolikor kilometrov dolga je pot, ki se začne na trgu sredi Masse. Kolesarsko popotovanje, na katerem se moraš v vsaki situaciji znajti ali si pomagati sam, smo po tej čudoviti poti lahko spremljali že lani, ko se je po njej spustila ekipa Pici Bici.



Z OSM films sva na tretji izvedbi spremljala Francoza Clementa Stawickija, ki je lani v 14 dneh odpeljal Transcontinental Race (en del tudi skozi Slovenijo), in Nemca Joachima Rosenlunda. Medtem ko je slednji pričakoval, da bo Clema spremljal le prvih 200 kilometrov, je ta sprva načrtoval, da bo pot prekolesaril v dveh dneh. Toda težave z GPS-om in enormni nalivi dežja, zaradi katerega je bila prvi dan, ko se pot strmo vzpne v hribe vse do Montala, le-ta zelo otežena, so mu prekrižali načrte.

Tuscany Trail časovno sicer ni omejen, cilj lahko dosežeš, kadar želiš, spiš in ješ, kadar želiš oziroma to potrebuješ in še nekaj je, kar po napisanem na njihovi spletni strani drži kot pribito – kljub temu, da ne smeš uporabljati bližnjic in se moraš držati začrtane poti, je celotna avantura en sam kolesarski užitek!



Žal do prvega dela poti, ki od vasi Camajore dalje zahteva vztrajnost v vseh vremenskih razmerah, nisva imela dostopa. Menda sta najina kolesarja, ki sta vozila Bombtrackovi kolesi, prečkala številne potoke, nekatere precej deroče in po dveh dneh dežja tudi bolj nevarne. Kolesarila sta precej hitro, zato sva imela drugi dan več priložnosti za snemanje. Kolovozi, ki se vijejo po pokrajini južno od Firenc, so za avto nekoliko zoprni, za kolo pa prav nič. Hudo te prime, da bi se tudi sam podal na kaj takega.

Veliko kolesarjev si pot vzame z manjšo kolesarsko vnemo oziroma brez cilja prevoziti jo čim hitreje, toda zato nič manj uživaško. Vsak ima svoj načrt in prevoziti Toskano nekoliko bolj naložen in se spotoma ustaviti v San Gimignanu, Radicofani, Soranu ali Pitiglianu, je zagotovo neprecenljiva izkušnja. Po Sieni so namreč kolovozi lokalne poti, ki jih večinoma uporabljajo kmetje in domačini, pokrajina pa je resnično dih jemajoča, zato velja s seboj vzeti vsaj en fotoaparat.



V zadnjem delu poti smo se po ravnini približevali Albinii, obmorskem mestu, s katerega je Tuscany Trail speljan še po polotoku skozi Porto S. Stefano na severni in Porto Ercole na južni strani. Čeprav sta jo Clem in Joachim prevozila ob sončnem zahodu in ponoči, je singlca menda krasna - po gozdu in s pogledom na morje. Ciljno črto v Capalbio Scalu sta kot 15. prečkala natanko ob polnoči. Za 560 kilometrov dolgo pot sta potrebovala 62 ur in pol, eno noč sta, ker sta bila povsem premočena, prespala v sobi v Pratu, drugo pri skladišču v Buonconventu.

Midva sva skupaj z opremo spala v avtu ob cesti in vseskozi občudovala Toskano. Prav res, čudovita je v kakršnemkoli vremenu in vredna, da jo pobliže spoznaš na kolesu – brez dvoma je Tuscany Trail edinstvena izkušnja, ki ti pusti neverjeten pečat.



www.tuscanytrail.it

Preberi še
In zlato čelado dobi … Tracks of Planai!
Tuscany Trail 2015, prvi del
Tuscany Trail 2015, drugi del
Tuscany Trail 2015, tretji del

Fotografije OSM films




Published: 09.06.2016

Source: www.mtb.si