Svetovno druženje singlespeederjev se je letos odvilo v daljni Avstraliji, v Woodendu, streljaj od Melbourna. Avstralska singlespeed scena je močna - nič čudnega, saj avstralski karakter povsem ustreza profilu pravega singlespeederja. Izgovor več za tudi letošnjo udeležbo na tej kultni dirki.

V deželo tam spodaj sta odpotovala slovenska ambasadorja in največja krivca za evropsko singlespeed prvenstvo v Kobaridu, Dani in Uršula.


Zabava, zabava, zabava. Vsak po svoje, a vendar vsi skupaj.

Dani poroča:

Za razliko od vremenskih - ne boste verjeli ampak tudi v Avstraliji je ta vikend snežilo - so se pričakovanja glede dogodka več kot uresničila. V skoraj celotedenskem dogajanju se je zvrstilo tekmovanje kolesarskih mehanikov, ''pub crawling ride'' po Melbournu, skupinske ture po neskončnih enoslednicah Wombata (preko 100 km), vožnja vseh možnih kolesarskih eksotov, malo morje bolj ali manj kolesarsko obarvanih iger, druženje s starimi in novimi prijatelji ... Baza je bila po pričakovanjih v lokalni pivovarni, na zaprti ulici pred njo pa se je odvil pravi "carni-velo" - singlespeed cirkus.

V ciklokros dirki singlespeederji na tolstežih niso bili med najhitrejšimi, vsekakor pa so zmagali v stilu. Met kolesa v smetnjak je težja naloga, kot bi človek pričakoval. In ja, za izvajanje cirkuških vragolij je potrebno precej spretnosti.

No, slovenska delegacija je domače barve odlično zastopala v dirki s pixiji ... po treh krogih kvalifikacij sem se uvrstil v grand finale in za las zgrešil glavno nagrado - Surlyevega Krampusa.


Dani se dobro znajde tudi na ta malih obročnikih.

Kaj pa dirka?

Vsi smo prejeli startno številko 1, po letečem startu pa se zapodili v evkaliptusov gozd, prepleten z neskončnimi kilometri fantastičnih enoslednic, ravno prav blatnih, da je bilo na progi tudi polno smeha. Trije krogi in skupno 40 kilometrov so dodobra predihali pljuča, okrepčilne postaje s hmeljevim napitkom pa so pripomogle k ustrezni regeneraciji.


Enoslednice skozi evkaliptusov gozd.

Zmagovalci smo bili vsi, ki smo se udeležili dirke, tatuja sta bila podeljena dvojcu, ki je traso dobesedno preletel (p.s.: krožile so govorice, da se nekateri evropski favoriti dirke niso udeležili zaradi strahu pred močno avstralsko in novozelandsko konkurenco).


Ni vse v kolesih. Kandidati za naslednje svetovno prvenstvo so se morali pomeriti v ... plavanju.

Kam se selimo prihodnje leto?

Ledeno hladno jezero pri enomestni temperaturi zraka in najverjetneje tudi vode je hitreje kot kanadska preplavala novozelandska ekipa. Tako da organizacija v 2017 na razočaranje tujih udeležencev ostaja ''down under'' - na Novi Zelandiji.

But it's just singlespeed …


Dani in Uršula. V ozadju logotip letošnjega prvenstva. Opravičujemo se za obglavljenega kenguruja.

Fotografije Dani Kovačič in Uršula Kordiš

www.sswc2016.com

Preberi še:
Na Japonskem podelili nova tatuja
SSEC 2016: Nova prvaka sta kronana


Objavljeno: 24.10.2016

Vir/avtor: www.mtb.si