Kje in kako je teden preživel Tadej Pogačar

 
Predzadnji teden v maju sem preživel v dolini reke Soče, natančneje v Bovcu. Bovec sem izbral zato, ker tam pravzaprav še nikoli nisem bil. Pa da ne bo pomote, bil sem tam, a zelo na hitro, samo mimo, na kolesu. Drugi razlog za ta kraj pa so bile medijske obveznosti - snemanje kolesarskih vsebin, ki so bile lokacijsko vezane na lepo dolino reke Soče ter legendarni vzpon na Vršič in Mangart.

Za vse kolesarske navdušence in navijače naj samo namignem, da si boste lahko že v mesecu juniju na televiziji ogledali, kaj vse se je tam dogajalo. Kaj več pa vam zaenkrat še ne smem izdati. Lahko pa zapišem, da je bilo zanimivo delati z »filmarji«, predvsem pa, da sem še enkrat več spoznal, kako lepa je Slovenija. Pa lepo po vrsti. Po moji vrnitvi v Slovenijo sem lahko na naših cestah opravil kar nekaj kvalitetnega treninga. Na začetku je bilo sicer nekaj težav z omejitvijo gibanja po občinah, a tudi to ni predstavljalo neke hujše ovire v primerjavi z dejstvom, da smo morali v drugih državah fantje trenirati v stanovanjih na trenažerjih. V zadnjih tednih pa so se zadeve počasi začele premikati na bolje tudi v kolesarstvu, in v preteklem tednu smo skupaj z ekipo že postavili okvirni plan in cilje za nadaljevanje sezone. Kot veste, v mojem programu dirk ostaja dirka po Franciji, njej pa bodo prilagojene ostale dirke, ki bodo služile predvsem kot priprava za Tour. 

Moj trening program vključuje seveda tudi »lažji« teden, v katerem je treninga po intenzivnosti in urah bistveno manj in je namenjen počitku in regeneraciji telesa. Ta teden sem nekako namenil še snemanju kadrov za oddajo, ki se pripravlja, in tudi nekaterim sponzorskim obveznostim.

Problem, ki sem ga imel, je bila nastanitev, saj so bili vsi turistični objekti zaprti, vsakodnevna vožnja v Bovec in nazaj v Komendo pa bi bila preveč naporna. Na srečo se je v preteklem tednu vse sprostilo in svojo nastanitev sem dobil v lepo urejenem družinskem hotelu Sanje ob Soči (https://sanjeobsoci.com), kjer so naju z Urško tudi zelo lepo sprejeli. Ker mestece Bovec leži med Trento in Kobaridom, je bilo idej, kam se zapeljati kar preveč za teh nekaj dni. Seveda pa kljub »lažjemu« tednu nista smela manjkati Vršič in Mangart. K sreči je služilo tudi vreme, tako da je vse potekalo po planu, in poleg kolesa se je našel čas tudi za lepe sprehode v naravi in nekatere »adrenalinske« aktivnosti, ki jih Bovec z okolico ponuja v izobilju. Toliko na kratko.

Teden pred mano pa je zopet namenjen resnemu treningu in pripravam na prve dirke, ki pa jih vsi skupaj že kar težko čakamo.

Tadej
 Foto: Alen Milavec
 

Vir: