Vse skupaj se je začelo lani v Franciji. Že tretje leto zapored smo bili tam. Najprej smo se v deželo smrdečega sira odpravili v organizaciji MTB Galaxy (Risoul, Les 2 Alps, Sauze d'Olux, Mongenevre …). Prijetno, zabavno, super parki, vendar veliko vsakodnevne vožnje. Ker se je Gorazd nad tem vozakanjem glasno pritoževal, ostali pa tiho, smo se naslednje leto odločili za Portes du Soleil (Avoriaz, Champery, Les Gets, Morgines, Morzine … in seveda legendarni Chatel). Vožnje do tja je tudi veliko, vendar tam avta praktično ne potrebuješ več. Vse je povezano z napravami, v najslabšem primeru z avtobusom.

Lani smo tam imeli malce dežja; med eno teh sivih uric je padla ideja, da bi bil mogoče čas preizkusiti Gravity Card. Ima svoje prednosti. Kot sva z Blažem letos ugotovila, tudi nekaj slabosti. Ampak do njih je preteklo še veliko vode.

Najprej prednosti, kot sva jih videla takrat: Vključenih je 12 parkov v Avstriji, Nemčiji, na Češkem in Sloveniji. Eden izmed parkov je blizu. Kar nekaj jih je dosegljivih za podaljšane vikende. Podlage so različne. Želela sva si videti in voziti še kaj več. Čas je bil zrel za nekaj novega!

Pomembna informacija za lažje razumevanje tega zapisa je, da je obema domači park Fun Bike Park Kranjska Gora. Naj v isti sapi kar takoj dodam, da se oba zahvaljujeva Alenki Stražišar, lastnici in upraviteljici Fun Bike Parka Kranjska Gora, za obsežno pomoč pri nakupu Gravity Carda.

Kdo je Blaž?

Naj tudi v naprej poveva, da sva bila na Gravity raziskovalnem potovanju dva Blaža. Zato naj vam ne bo sumljivo, če bom kdaj napisal Blaž, drugič pa blaž. Eden izmed naju je pač večji in višji, drugi ima vedno prav, pa čeprav o najbolj napačnih stvareh. Ma o tem prekletstvu kdaj drugič na kakšnem drugem mestu.

Pričujoči in prihodni zapisi ne bodo opremljeni z akcijskimi fotografijami in super duper kratkimi filmčki. Še teh nekaj slik sva komaj nabrala. Tistih par, na katerih sva na kolesih, pa ne bi nikoli nastalo, če Blaž ne bi toliko vztrajal. S sabo sva imela tudi kamero, s katero sva uspela posneti 31 sekund video materiala. Do prvega skoka je filmček že končan.

Najin osnovni namen je bila vožnja v novih parkih, na novih podlagah, novih ovirah. Vzporedno z tem sva ugotavljala tudi, koliko je resnice v občasno pretencioznih marketinških zapisih posameznih kolesarskih parkov, kako so proge primerne za začetnike, kakšne so možnosti prenočevanja in nekolesarskih aktivnosti … V naslednjih objavah boste dobili kratke celostni opis posameznega parka. Upava, da vam bodo v pomoč pri planiranju vaših naslednjih poletnih počitnic.

Vreme pa ... itak

Čeprav bova v opisu posameznega parka rekla tudi kakšno besedo o vremenu, se vsi zavedamo, kakšno je bilo letošnje poletje. Hm, kako naj rečem? Večkrat sva spoznala ubijalca prahu in nikoli nama ni bilo prav vroče. Temperature so bile primerne ne samo za dolge rokave in hlačnice, ampak tudi za kapo. 13. avgusta je bilo 14 stopinj ob 11. uri dopoldan. Plus veter in megla. Kar sva bila prepričana, da je dno avgustovskega vremena (bolj oktobrskega!). No, že isti večer naju je napralo, zjutraj sva se pa zbudila malce prej kot po navadi. Razlog: zunanja temperatura 8 stopinj. Čez dan se ni segrelo praktično nič. Ob 14h, ko sva premražena zaključila dan na kolesu, je bilo 13 stopinj. Veter je prenehal žvižgati okrog čelade, megla se je odločila še malo ostati, dežne kaplje so začele ponavljati ritemsko vajo. Ufff, to letošnje poletje.
 
Na uvodni fotografiji Blaž & Blaž.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
•  

Objavljeno: 27.09.2014

Vir: www.mtb.si