Na verigi: Nika Radjenovič

V zadnjih mesecih smo nekajkrat omenili film Tiha moč, ki dokumentira vzpon dveh Slovenk na Kilimandžaro. Ena od njiju je Nika, druga je Andreja Jagodic. Nika je "hribovka" na veliko načinov, ko ni snega, najraje na kolesu. V službi pa je osebna in kondicijska trenerka, ki je sodelovala tudi z našimi najboljšimi alpskimi smučarji.

Več o odpravi na Kilimandžaro in filmu Tiha moč v prispevkih Od znotraj navzen: Nika Radjenovič in Andreja Jagodic ter Na BOFFu premiera filma o MTB podvigu Slovenk na Kilimandžaru.

Niko je na Verigo povabil Jernej Breščak.

Nika Radjenovič

• Vzdevek: mislim, da ga nimam ???? NIKA
• Kraj: Medvode
• Starost: 40
• Pripadnost klubu, podjetju, plemenu … : haha, če bi iskala pleme, bi šla med divjake ????
• @nika.radjenovic

Nejc: Nika, če se ne motim, je bil najpomembnejši šport tvoje mladosti alpsko smučanje. Danes vem, da si na turnih smučeh, gorskem kolesu, derezah, supergah, plezalkah … še čem? Če bi morala izbrat – kateri športni rekvizit najraje “obuješ"?

Nika: Ja, moja mladostniška ljubezen je bilo alpsko smučanje. Sicer sem bila totalno zanič tekmovalno gledano, a dalo mi je ogromno. Predvsem to, da še vedno najrajši obujem smuči, odkar pa poznam turno/alpinistično smučanje, pa še toliko rajši. Sem pa človek sezone, tako da načeloma se prilagodim kot kameleon – pozimi zimski športi, ostali letni časi pa kolo na vseh terenih, samo da so okoli hribi, in pa seveda osvežitev v prelepi Soči s kajakom je tudi posebna strast. Vsem športom pa so skupni adrenalin, hitrost in svoboda v gibanju.

Ko sem te spoznal, je bilo na turi s kolesom navkreber kup tvojih vprašanj o alpinizmu. Tempo pa tak, da mi tam nek proti vrhu sapa ni več dala, da bi odgovarjal. Občutek imam, da res uživaš v naporu. Ti je morda žal, da nisi nekega obdobja svojega življenja resno posvetila alpinizmu? Zdi se mi, da bi ti šlo odlično.

Ja, res uživam v naporu oziroma odkrivanju meja, to me dela živo. Mogoče se tu lahko povežem z alpinizmom, ki je dejavnost, ki omogoča ravno to, kar me najbolj privlači. Odkrivanje neznanega, premikanje možnega, malo strahu, na koncu pa vedno poplača s čudovito naravo in doživetji. Vsem, ki so mi pomagali vsaj povohati delček alpinistične scene, sem jim neskončno hvaležna. Kaj bi bilo, če bi bilo, pa ne bomo nikoli vedeli, sem hvaležna za to kar je in kar me še čaka.

Vem, da rada z avtodomom potuješ na odlične MTB destinacije. Prvomajske se bližajo. A mi daš dve-tri ideje – kam greš najraje na tedenski MTB trip s camperjem? Hvala!

Vidiš, še ena zadeva, ki mi spet da vso svobodo, je avtodom, tja natlačim vse možne športne pripomočke in gremo na pot. Spomladi je kot idealno za mtb. Meni je res v lepem spominu ostala Elba. V kombinaciji s Toskano pa ponudi res vse vrste mtb užitkov. Za tiste z malo več časa je na mojem bucket listu še Španija – Zona Zero, potem pa so tu klasike, ki če je vreme, ne morejo razočarati: Garda, Finale …

mtb.si: Z Andrejo sta bili na najvišjem vrhu Afrike. Že imata naslednji (skupen) cilj?

Nika: Seveda, ko se ena vrata zaprejo, se odprejo nova. Tako je tudi s sanjami, cilji … A ostajava pri vulkanih, ne vem, očitno naju privlačijo. Se bova pa podali na drug konec sveta, v meni res ljubo Južno Ameriko, ki me je očarala že prvič, ko sem bila tam, le da tokrat s kolesom ne s cepini. ????

Te na splošno navdihujejo doživetja v gorah in je kolo le eno od prijetnejših orodij za ta doživetja, ali misliš, da bi se recimo s kolesom vozila tudi le po parkih, če bi naprimer (bohnedaj, teoretično) tako zaostrili pregon po gorah, da tam ne bi bilo več za kolesarit?

Gore so posebna strast, dajo nekaj več, predvsem neskončno možnosti, sam lahko izbiraš poti, ki jih ponujajo, in ti dajejo poseben notranji mir ter vsakič nove zgodbe, čeprav si že stotič tam. Se pa kljub temu rada podam v bike parke. To je recimo bolj podobno alpskemu smučanju, kjer se malo zdivjam in so drugačni užitki kot v hribih.

Za Niko, kondicijsko trenerko: Nekoga, ki se malo s kolesom preganja po domačih hribčkih in recimo na dan zmore 1000 višincev, piči, da bi šel čez pol leta na Kilimadžaro. Kakšen program bi mu spisala?

Kilimandžaro je posebna izkušnja, ni ravno športni dosežek v pravem pomenu besede, ni tekma, je bolj podobno alpinizmu. Za take avanture in izzive je super, če ima posameznik že sam življenjski slog temu prilagojen, da se redno giba v naravi, za spust s kolesom je super, da ima nekaj tehničnega kolesarskega znanja, pri vzponu pa moramo vedeti, da zaradi visoke nadmorske višine potrebujemo dobro adaptacijo telesa na le-to. Izkušnje z visoko nadmorsko višino so seveda dobrodošle, a to še ne pomeni, da bo tokrat enako, zato sva midve doma že malo poskrbeli za aklimatizacijo in prilagoditev telesa na to. Na koncu pa je najpomembnejša glava in to, da ko je težko, znaš potrpeti.

mtb.si (standardna): Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?

Nika: V družbi, s partnerjem, prijatelji, nekje nad 1500 m nad morjem, kjer ni veliko ljudi in je prisoten duh pustolovščine. ????

Tvoj popoln dan brez kolesa?

Razvajanje s partnerjem in predvsem dobra hrana. Sem kar gurmanka. ????

Kaj bi počela, če ne bi nihče izumil gorskega kolesa?

Kot pravim, narava nam ponuja vse, mi si samo popestrimo dogajanje v njej s kolesi ali smučmi, načeloma pa je že sama po sebi dovolj, sploh ko se prebuja ali zvečer, ko se vse umirja, sonce zahaja in se spušča mrak. Biti temu priča je privilegij in mi zadostuje.

Povej kaj o svojem najljubšem kolesu.

Nimam najljubšega kolesa. Vedno sem se znašla s tem, kar sem imela trenutno. Kdaj sem tudi kaj podedovala, potem malo samo prilagodila, da mi je bilo prav in je šlo. Na koncu je važno, da vse na njem dela, pa je super.

Tvoje prvo kolo?

Rog, vijolične barve, prinesel mi ga je Božiček, saj sem mu pisala pismo in vanj priložila takrat 100 mark.

S kom bi najraje furala? Komer koli na svetu (ali v vesolju), živim, mrtvim, namišljenim …

Majo Lobnik.

Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobila / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?

Ne samo loviti sanj in sanjariti, upaj si jih čim več tudi ujeti in uresničiti.

Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnila? Tudi, če si ga v resnici nisi …

Žal se ga dobro spomnim. Montgenevre, Francija. Čez en skok s kolesom direktno na glavo in potem z veliko srečo le lažji zlom vratu (vretence in lobanjsko dno), tako da posledic k sreči nimam.

Tvoja glasbena želja oziroma glasbeno posvetilo bralcem mtb.si?

Preberi še

Na verigi: Jernej Breščak
Na verigi - pravila in odsedanji izprašani

https://www.mtb.si/intervjuji/na-verigi-jernej-brescak/

Objava Na verigi: Nika Radjenovič se je prvič pojavila na mtb.si - mountain bike Slovenija.

Objavljeno: 05.03.2024

Vir: www.mtb.si