Dejavnosti Planinske zveze Slovenije in njihove komisije za turno kolesarstvo na področju gorskega kolesarstva so hvalevredne. Turnokolesarske odseke ima vse več planinskih društev in združujejo vedno več članov. Seveda slednje zanimajo tudi ugodnosti, med katerimi so tudi zavarovanja. V informacijah o zavarovanjih na spletni strani PZS je nekaj nenavadnih definicij in zavarovalnih pogojev, zato sem na PZS poslal nekaj novinarskih vprašanj. Prijazno so mi odgovorili.


mtb.si: V opisih v zavarovanje vključenih dejavnosti piše: “turno kolesarjenje: turno kolesarstvo je posebna zvrst gorskega kolesarstva, ki nima tekmovalnih ciljev in se izvaja v naravi”.
Med dejavnostmi, za katere zavarovalno kritje ne velja, pa: “v turno kolesarstvo ne sodijo zvrsti gorskega kolesarjenja kot so: spust, downhill, freeride ter druge adrenalinske dejavnosti s kolesi.”
Vprašanje: Če spust (downhill je zgolj angleški izraz za isto) kot tekmovalno disciplino seveda takoj izločimo iz turnega kolesarstva, pa me zanima vaša definicija dejavnosti "freeride ter druge adrenalinske dejavnosti s kolesi". Morda tip koles, druga oprema kolesarjev, hitrost, zahtevnost terena?

PZS: Ključen pri razlikovanju je sam način kolesarjenja. Kot izhaja že iz poimenovanja, pomeni turno kolesarjenje izlet s kolesom v gore, brez hitrostnih oz. časovnih stremljenj, saj ne gre za tekmovalno kolesarsko disciplino. Ker je posebej poudarjena zahteva po varnosti dejavnosti, tudi niso zaželeni skoki in druge bolj tvegane tehnične prvine. Hitrost vožnje sama po sebi ni omejena, če je prilagojena terenu in sposobnostim kolesarja. Zahtevana je osnovna kolesarska oprema (čelada, rokavice). Dodatna oprema, kot so ščitniki, želve ipd., je dobrodošla, saj se s tem možnost poškodb kolesarja zmanjša.
V skladu z zgoraj navedenim nezgodno zavarovanje v okviru PZS ne pokriva dejavnosti, kot so tekmovalni spust (downhill), tekmovalni freeride, kros, dirt jumping, enduro, trial in druge tekmovalne discipline gorskega kolesarstva, ne glede na to ali gre za trening ali tekmovanje kolesarjev.


mtb.si: So to določila zavarovalnice ali PZS?

PZS: PZS želi svojim članom ponuditi celostno in korektno zavarovanje za dejavnosti, ki so združene pod okrilje zveze. Dejavnosti, ki so po zavarovalniških kriterijih ocenjene kot bolj rizične (in s tem podvržene višji zavarovalni premiji) ter niso neposredno pod okriljem PZS, so v dogovoru z zavarovalnico izključene.

• 
•  

mtb.si: V predstavitvi članarine v Planinskem vestniku 12/2014 je na 60. strani naveden primer hipotetičnega škodnega primera turnega kolesarja v tujini na mestu, kjer je vožnja prepovedana (glej posnetek zgoraj). Ali bi enak odgovor veljal tudi za nezgodo v Sloveniji, kjer velja splošna prepoved kolesarjenja v naravnem okolju?

PZS: Primer v Planinskem vestniku se nanaša na situacijo, ko je vožnja prepovedana na nekem območju zaradi varnostnih razlogov. Če se torej kolesar zavestno poda po poti, ki je jasno označena kot nevarna (npr. nevarnost podora ipd.) in zaradi tega pride do poškodbe, lahko po splošnih načelih zavarovalnica to ocenjuje kot hudo malomarnost in posledično odkloni izplačilo.
Dopustnost vožnje na določenem območju pa sicer ne vpliva na veljavnost zavarovanja.


Zaključek

Izraz “adrenalinsko”, s katerim se je pred skoraj desetletjem smešil že zdravstveni minister (in cestni kolesar) Bručan, zamenjaš s “tekmovalno” in ločnica med turnim in ne-turnim je takoj jasnejša. Tako je tudi turnim dovoljeno, da jim nadledvična žleza spusti kaj hormona v kri. Tudi če je zaželeno, da se njihove gume držijo tal.

Pohvalno, da zavarovanje PZS velja tudi ob nastanku škode/poškodbe na kraju, kjer je kolesarjenje prepovedano - če se neupoštevanje prepovedi le ne izkaže kot huda malomarnost in namerno ogrožanje.

Ni planinska zarota torej. Nerodnost z “daunhilom” in “adrenalinci” v tako resnih rečeh, kot so zavarovalni pogoji, pripišimo isti nespretnosti nekolesarjev, ki je na kombi PZS prilepila kolesarja - na cestnem kolesu. Na uvodni fotografiji.
Objavljeno: 09.03.2015

Vir: www.mtb.si