Srčni utrip (frekvenca srca) med treningom

Po elektronski pošti sem prejel vprašanje, ki je precej pogosto, zato bom nanj odgovoril v članku. Kolesar piše takole:
» Pozdravljen Aleksej,

Letos sem odbrcal dobrih 5 tisoč km in opažam, da se mi je laktatni prag precej dvignil. Računalniški program mi pravi, da je slednji sedaj pri 187 utripov/minuto. Vem da je to potrebno vzeti malo z rezervo vendar pa ne razumem naslednjega; če upoštevam cone treninga glede na laktatni prag, se cone srčnega utripa sedaj dvignejo. Ali to drži? To mi ni najbolj logično, če naj bi z natreniranostjo srči utrip padel.«

Gre za rekreativnega oz. amaterskega kolesarja, ki je v procesu rednega kolesarskega treninga relativno kratek čas. Med kolesarjenjem uporablja merilec frekvence srca in podatke analizira z računalniškim programom, ki avtomatsko izračunava t.i. »laktatni prag« in glede na to prilagaja območja treninga, v katerih naj bi kolesar treniral za doseganje specifičnih učinkov vadbe.

Koncept trenažnih območij glede na frekvenco srca ali moč kolesarjenja je precej razširjen v kolesarstvu, saj na ta način bolje ovrednotimo intenzivnost napora. Za razliko od drugih vzdržljivostnih športov (atletski tek, plavanje v bazenu,…) kjer intenzivnost zelo dobro določa hitrost gibanja, v kolesarstvu ni tako. Zaradi zelo spremenljivih zunanjih vplivov, kamor štejemo naklon cestišča, vremenske vplive, kakovost vozne podlage, opremo…. je hitrost nezanesljiv pokazatelj intenzivnosti. Kolesarji zato že pol stoletja uporabljajo druge kazalce; predvsem frekvenco srca in moč kolesarjenja.

Težava vedno nastopi, ko želimo natančno določiti t.i. »območja« v katerih naj bi trenirali. Načinov za določanje teh območij je izjemno veliko; od enostavnih izračunov, kamor vnesemo svojo starost in obseg treninga, do laboratorijskih testiranj z meritvami različnih fizioloških spremenljivk. In kje je torej težava, če pa znamo vse izmeriti in izračunati (vsaj tako si mislimo)?

Človeško telo ne smemo in ne moremo obravnavati kot mehanski stroj, ki bi se pokoraval enostavnim enačbam in »območjem treninga«. Gre za veliko bolj zapleten sistem, na delovanje katerega vplivajo notranji in zunanji dejavniki. Primer; če boste 100x kolesarili po 1 uro s povprečno močjo 200W, skoraj zagotovo ne boste vedno dosegali enake povprečne frekvence srca. Stres, vroče vreme, prehrana, količina spanja, utrujenost… vse to in še več odločilno vpliva na fiziološki odziv telesa, ki ga precej slabo ovrednotimo z eno samo spremenljivko, ki je v tem primeru frekvenca srca…

To so glavni razlogi, da se frekvenca srca vedno ne ujema z našimi občutki in intenzivnostjo, ki naj bi jo določalo posamezno t.i. območje vadbe. Za določanje povsem fizikalne intenzivnosti treninga je veliko bolj od frekvence srca primerna moč kolesarjenja, merjena neposredno z merilcem moči. Še vedno to ne pomeni, da smo odkrili »sveti gral« določanja intenzivnosti; je pa merjenje moči kolesarjenja v kombinaciji s frekvenco srca veliko boljši način za prepoznavanje zmogljivosti kolesarja ter tudi njegove utrujenosti.

Dotaknil sem se teme, ki je seveda zelo obširna, tudi zapletena in v literaturi polna kontradikcij. Zatakne se že pri poimenovanju različnih »pragov« in »območij« treninga. S širšim poznavanjem tematike pa ugotovimo naslednje; vsi različni koncepti imajo skupen cilj, to je poenostavitev sistema treninga. V praksi namreč potrebujemo neke oporne točke, tudi če niso popolnoma natančne (saj take niti ne morajo biti – glej zakaj človek ni stroj), da lahko resnejši proces treninga sploh poteka.

Po vsem tem še kratek odgovor bralcu; mogoče je, da zaradi visokih temperatur zraka v zadnjem času dosegate višjo frekvenco srca pri enaki obremenitvi. Samo podatek o frekvenci srca ni dovolj, da bi lahko ocenili svoj napredek. Zelo verjetno je, da se s treningom ne bo povečala vaša največja frekvenca srca. Se bo pa bistveno povečala moč kolesarjenja pri nespremenjeni frekvenci srca. Svetoval bi vam, da območij treninga, ki ste jih določili na laboratorijskem testu ne spreminjate. Glede na izkušnje se skozi sezono bistveno ne bodo spremenila.


Aleksej Dolinšek, dipl.šp.rek.
trener kolesarstva
www.aleksejdolinsek.com


#srčniutrip #trening #območjatreninga

Objavljeno: 10.07.2015

Vir: