V zadnjih letih lahko na internetu preberemo polno zgodb profesionalnih športnikov iz različnih panog, ki so postali vegani. Tudi v Sloveniji je vedno več športnikov, ki prisegajo na rastlinsko gorivo, torej na jedilnik brez mesa, jajc, mleka in drugih živil živalskega izvora. Eden od njih je Uroš Mikelj, 34-letni gorski kolesar iz Hruševa pri Ljubljani, član KD Calcit Kamnik. V zadnjih dveh sezonah je postal državni podprvak med veterani v olimpijskem krosu in osvojil druge visoke uvrstitve za pokal Slovenije in tuje pokale.

Z Urošem se je pogovarjal Damjan Likar

DL: Kdaj in zakaj ste se odločili za veganski način prehranjevanja?
UM: Prehod iz vegetarijanskega v veganski način prehranjevanja sem naredil pred tremi leti, največ zaslug za preobrat pa ima mlajša sestra, ki mi je povedala celotno resnico o moji takratni vegetarijanski prehrani. Izvedel sem temno plat proizvodnje sira, mleka in jajc ter ugotovil, da vegetarijanstvo ni nič kaj boljše od mesne prehrane.

So bile povod za spremembo jedilnika tudi kakšne zdravstvene težave?
Pred veganstvom sem zbolel za boreliozo druge faze. Zaradi antibiotikov, ki sem jih dva tedna vsak dan dobival direktno v žilo, so se mi sočasno pojavili kožni izpuščaji in se razširili na celotno telo. Začelo se je zdravljenje posledic zaradi antibiotikov. Specialisti dermatologi so mi predpisali kreme, ki seveda niso pomagale, nato pa sem zavrnil predlagano terapijo z obsevanjem telesa s foto svetlobo. Če sem zastrupljen v notranjosti telesa, zakaj bi ga obseval od zunaj na kožo in tako ne rešil problema? To je potrdila tudi specialistka, ki mi je rekla, da se bodo izpuščaji po vsej verjetnosti ponovili. Tako sem zdravljenje z uradne strani zavrnil in šel na svojo pot. Čez nekaj dni sem dobil prošnjo za fotografiranje predavanja o živi hrani. Zadevo sem sprejel in bil zelo impresioniran. Predavateljica je imela enake simptome kot jaz in si je telo prečistila z živo, predvsem surovo, torej sadno in zelenjavno prehrano. Ker nisem imel kaj izgubiti, sem poizkusil in zelo se mi je obrestovalo.

Kako se je vaše telo odzvalo na novo gorivo?
Odziv telesa je bil zelo pozitiven. Dobil sem več energije, izkoristek hrane v telesu je bil boljši, z manj sem dosegel več. Izboljšala se mi je prebava, koža je postala mehkejša. Rešil sem se tudi zasvojenosti s sladkarijami, ki jih zdaj nadomestim s sadjem. Če vidim čokolado ali kaj podobnega, sploh nimam več želje po takšnih živilih. Vse treninge in tekme sem štartal na sadni osnovi, katera mi daje veliko vode za hidracijo in obilo energije. Po treningih imam vedno zelene smutije ali sadje v prvobitni obliki, v katerem je polno vitaminov, mineralov, tudi beljakovin (večina verjetno temu ne bo verjela) in vse, kar potrebuje telo za dobro obnovo. Med tekmami in treningi imam v bidonu samo vodo. Namesto gelov uporabljam sadje, s katerim lahko dvignem sladkor v telesu.

Ste začeli dosegati tudi boljše rezultate po prehodu na rastlinsko gorivo?
Rezultati so bili več kot opazni. Z manj treninga sem dosegel več. Če bi mi takšno “čudno” prehrano predlagali pred nekaj leti, bi vam rekel: “Ti si nor, saj tako ne gre!”



Je veganska prehrana tudi znanstveno potrjena kot primerna za vse vrste športov?
Znanost je glede veganstva jasna: “Pravilno sestavljena veganska prehrana je primerna in zdrava za vse stopnje človekovega razvoja, vključno z dojenjem, nosečnostjo, otroštvom, kot za starostnike, športnike in fizične delavce. Ima številne prednosti, kot je manjša pojavnost raka, bolezni srca in ožilja, diabetesa tipa II, manjša pojavnost povišanega krvnega tlaka in telesne teže itd.” Dokler ne preizkusiš, ne veš. Po vseh poteh, ki sem jih prehodil, ko sem bil še vsejed, vegetarijanec in zadnja leta ko sem na rastlinski prehrani, je ta več kot prava. Gorsko kolesarstvo je zelo naporen vzdržljivostni šport, pri katerem je veliko dela na suhem, z veliko fizične telesne pripravljenosti, pozimi tek, pohodništvo, ter v sezoni zelo veliko kolesa na cesti in na terenu, da lahko čez sezono čim boljše odpeljemo tekme. Športniki se po prehranskih potrebah ne razlikujejo drastično od povprečnih ljudi, rabimo zgolj pojesti več snovi za uspešno regeneracijo - to so pa antioksidanti, ki so samo v rastlinskih živilih.

Vedno več vrhunskih športnikov se odloča za veganstvo. Zakaj mislite, da je tako? Je to lahko konkurenčna prednost pred tekmeci?
Boljše, da konkurenca ne bere tega prispevka. Ali lahko rečem ne? (smeh) Za konkurenčnost je v naši disciplini pomembna še psihična ter fizična pripravljenost in tehnika po razgibanem terenu, kot navsezadnje tudi prehrana. Vedno več športnikov gre na rastlinsko prehrano zaradi uspehov, katere prinese takšen način prehranjevanja. Tudi sam sem imel pomisleke, preden sem šel na vegansko hrano, in tisti ki bo šel v to, mu z veseljem pomagam z nasveti, da bo prehod čim lažji.

Ultratriatlonec in vegan Rich Roll v svoji knjigi Ultraman pravi, da je rastlinska hrana najhitrejše sredstvo regeneracije po treningu in poglavitni dejavnik njegovega uspeha. Zakaj naj bi veganska hrana omogočala hitrejšo regeneracijo?
Prag regeneracije je z vsako minuto daljši, torej če ga že zamudim s polurno pripravo hrane, sem zamudil veliko. Če potem dam vase še precej mastno hrano, ki se dolgo prebavlja, potem še podaljšam regeneracijo. Moja hrana vsebuje veliko vlaknin, vode in je lažje prebavljiva, zato je verjetno to krajša oz. hitrejša pot do cilja, torej mišic. Zato imam tudi hitrejšo regeneracijo. To potrjuje tudi športni maser, ki je zaporedoma masiral mene in še tri osebe. V več seansah je bil presenečen nad odvajanjem mlečne kisline iz mišice pri meni v primerjavi z ostalimi.

Še en nekdanji vrhunski športnik in vegan Rip Esselstyn v svoji knjigi Meso je problem!, celo pravi, da so rastline dejansko naravna, dovoljena droga za povečanje telesne zmogljivosti.
Glede na krvno sliko, ki jo dam preveriti enkrat do dvakrat na leto, kaže da je temu res tako. Hecno, a resnično. Narava ti ponuja vse, samo mi smo edino bitje, ki pred zaužitjem hrano procesiramo, opustošimo in ji odvzamemo pomembne člene. Jem tudi veliko divje hrane, ki ima še več hranil kot pa gojena. To so samonikle rastline (kopriva, smrdljivka, regrat, regačica, kurja črevca, tolščak …), ki jih najdemo na travnikih, gozdu, kot plevel na vrtu, itd.

• 
• 
•  

Opišite nam vaš najbolj priljubljeni rastlinski športni jedilnik?
Najraje ne kuham. Za to mi gre preveč časa in tako ga pridobim, če jem čim bolj neprocesirano. Jem vsaj tri obroke presno. Povedal bom jedilnik na dan težkega treninga. Zjutraj imam najrajši sadni smuti, npr. 8 banan z nekaj decilitri vode ali tretjino lubenice ali kilogram breskev. Dobim toliko vode, ki se počasi absorbira in pridobim vsaj uro treninga brez doziranja vode. Če je potrebno, imam na kolesu tudi nekaj sadja. Po treningu pojem sadje ali zeleni smuti z zelenjem, ki vsebuje veliko železa in beljakovin in že kmalu čutim vračanje energije. Sledi večerja. V skledo zrežem štiri kumarice, dodam paradižnik, naribam nekaj bučke in vse skupaj prelijem z omako iz mletih oreščkov/semen z dodano vodo. K tej kombinaciji včasih dodam tudi stročnice. Vse skupaj pojem brez dodajanja soli, olja in kisa.

Znanstvenica na področju športa, veganka in gorska kolesarka, Dr. Katharina Wirnitzer, je v nekem intervjuju izjavila, da športniki in trenerji strašljivo malo vedo o prehrani. Katere napake najbolj pogosto delajo športniki pri prehranjevanju?
Se strinjam in dodajam, da so poleg vseh teh, ki v veliki meri vplivajo na naša telesa, tudi zdravniki, ki bi jih lahko dodala v zgornji stavek. Napake so predvsem izvor, ki sem ga omenil, pri večini pa tudi že to, da imajo preveč informacij in ne vedo kako jih procesirati. Naj podam primer za mleko: vsi nam pravijo, da ga moramo piti, da bomo močni, da bomo imeli močne kosti. Te informacije so dobili že s strani staršev, vzgoje, družbe. Toda, če se osredotočimo samo na znanstvene rezultate na severu, kjer so ljudje največji potrošniki mlečnih proizvodov, ugotovimo, da imajo tamkajšnji prebivalci najvišjo raven osteoporoze, alergij … Kravje mleko je namenjeno mladim kravam, ne ljudem. Smo edina vrsta, ki redno pije mleko drugih vrst, in to celo v odraslosti. Z uživanjem mleka se zato obnašamo kot večni dojenčki, ki v otroštvu sesamo eno (materino) in nato drugo (kravjo) dojko. Katero bitje na tem planetu še počne takšne nesmiselnosti? Da ne omenim posledic do okolja in živih bitij.

Kateri so najbolj pogosti predsodki, ki jih imajo športniki do veganske prehrane?
Vsak skoči pokonci in mi reče, kako dobiti beljakovine in ker oni menijo, da so beljakovine samo v živalski prehrani, nastane problem. Se nasmehnem in pokažem na bika, slona, gazelo, ki jedo samo zelenje, so mogočni, hitri in močni. Torej od kod njim beljakovine?

Kako se vaši kolegi športniki odzivajo na vaš način prehranjevanja? Se morda norčujejo iz vas ali vam sledijo?
Lanskoletno sezono sem vozil na presni veganski hrani. Kolegi so se malo nasmejali in niso verjeli v kaj takšnega, nekateri še danes ne. Rad delim svoje preverjene izkušnje s to hrano, ker se zavedam, da lahko marsikomu pomagam. Norčevanja ni, ampak vržejo kakšno besedo v smehu, da si dajo obliž na rano. (smeh) Čez čas pa mi povedo, da so si tudi sami pripravili podoben obrok. Za takšno prehrano so veliko bolj dovzetna dekleta, verjetno zato, ker nimajo tako močnega ega kot moški.



V številnih medijih in forumih praktično vsi strokovnjaki za športno prehrano svetujejo uživanje živalske prehrane. Kako to komentirate? Ljudje so namreč zmedeni, ne vedo komu verjeti.
Vedno so mi govorili jej meso, sir in še kaj, da boš dobil beljakovine. Zdaj jih dobim bolj kvalitetne z boljšo absorbcijo. Le poglej vse te stročnice, ki jih ponuja narava in so več kot odlična beljakovinska bomba. Poglejte bika, slona, divjad, kako je poskočna, močna in zdrava! Ker smo rastlinojedci, ne vem zakaj bi jedli nekaj, kar ni za nas? Še vedno mi ne verjamete? Brišite pohlep, moč, reklame in se ozrite okoli, ter pomislite koliko ljudi ima preveliko telesno maso, trebuhe. Poglejte zdravstvo, kako poka po šivih, vrste so tam vedno daljše, več srčno žilnih bolezni, raka, alergij in to že pri mladini. Smo napredovali? Ne, kvečjemu je šlo vse na slabše ali je podobno kot je bilo. Sam sem stopil višje in dobil boljše.

Torej kot vrhunski kolesar ne jemljete nič prehranskih dopolnil (vitamine, beljakovinske praške …)?
Jemal sem jih skoraj deset let, zadnja tri leta pa ne dodajam nič, tudi ne dodatnih aminokislin, beljakovin in ostalih preparatov. Več kot dovolj jih dobim že na presni hrani. Če jih ne bi dobil zadosti, bi se že zdavnaj pokazali nasprotni učinki, a se niso. Zakaj bi jemal tablete železa, vitamine in še folno kislino, da se absorbirajo in še to zelo slabo? Sam sem dvignil nivo železa za več kot 100% in to iz narave ponujen način. Sadje mi da vitamine, zelenje folno kislino in železo, ter kombinacija vsega odlično absorpcijo, in še sit sem od vsega. Ne skrivam, razkrivam kar prej nisem videl. Stročnice imajo toliko beljakovin, da je potrebno omejiti vnos. Če jemo cel dan ogromno stročnic ali oreščkov in semen, kaj hitro naredimo presežek te sestavine. Ob tem tudi verjetno maščob. Zato sam baziram hrano bolj na 80/10/10 (ogljikovi hidrati/beljakovine/maščobe). To so le približki, kajti občasno telo potrebuje nečesa več in drugega manj.

Med športniki, tudi vrhunskimi, je zelo priljubljena paleo dieta. Kako ocenjujete takšen način prehranjevanja?
Dieta mi je znana, ampak dokler je samo dieta, ne pomeni, da je dolgoročno dobra. Veliko ljudi mi reče: kaj pa Eskimi? Ali živiš v igluju brez zelenja in v jami, zgolj s sekiro in ognjem? Verjetno ne. Ti ljudje se pač preživljajo s tem, kar jim dano okolje ponuja. Mi imamo na voljo drugačne možnosti. Zato lahko rečem, da so takšne diete v našem okolju samo trend. Šli smo naprej, ampak še vedno z naravo in ne nazaj v jamo. Že življenjska doba rastlinojedcev in vsejedcev pove veliko. Mislim, da ni primerna, ker če bi bila, bi bili rezultati zdravja ljudi, ki pojedo veliko živalskih sestavin, verjetno drugačni.

Kakšno prihodnost napovedujete veganstvu? Se bo rast ustavila ali bo po vašem mnenju to postal prevladujoč način prehranjevanja na tem planetu?
To je edina pot, da naredimo nekaj boljšega. Nočem slabo, ko nanesejo pogovori na to tematiko. Rad širim te informacije in veliko ljudi jih jemlje kot napad na njihovo čustveno področje, kot da bi jih pocukal za lase. Ljudje se premalo zavedajo, kakšni so rezultati, v kakšnem krogu dejanj se peljemo zaradi napačne prehrane in koliko nepotrebnega trpljenja povzročamo. Zbudimo se! Rezultati uživanja živalske prehrane so več kot vidni pri boleznih, zelo visokem deležu onesnaževanja narave, slabem izkoristku hrane za živinorejo proti poljedeljstvu (za 1 kg mesa je potrebno 8 kg žitaric). Sejemo, kar žanjemo in žanjemo samo z očmi, jezikom, nosom, čutili, ki so zavajajoča. Zaradi takšnega načina razmišljanja je še vedno preveč lačnih in dokler ne bomo uvideli posledic, bo žal še naprej tako.

Vidim, da radi izpostavljate tudi etični vidik veganskega prehranjevanja.
Seveda! Kako mi lahko nekdo reče, da ima rad živali, ker skrbi za svojega psa, na krožniku pa seje smrt drugih? Nismo boljši od Kitajcev, ki jedo pse, če sami jemo druge živali. V življenju izbiramo poti, po katerih bomo hodili. Sam sem stopal po poti, katero so mi pokazali starši. Rastel sem na kmetiji in poslušal smrtne krike živali pri klanju. Do živali se obnašamo, kot da ne čutijo, kot da nimajo čustev, kot da nimajo družine! To niso stroji, so čuteča bitja. Videl sem strah v očeh živali, bilo mi je neprijetno. Pri klanju so nam vedno zatisnili ušesa in zakrili oči. Zakaj? Če ni dobro za naše oči, zakaj bi bilo dobro za naš jezik. Na planetu si delimo prostor z vsemi bitji, naj nas moč ne zavede, da bi z njimi počeli, kar se nam zahoče. Živimo rajši v sočutju in sožitju. Še danes! In ne zatiskajmo si oči!
Verjetno bi me farmacija linčala, doktrina zamenjala kakšen kolešček, trgovci in proizvajalci z dodatki odstranili. Jaz ne prodajam ničesar kot nekateri, zgolj delim iskrenost in smernice v razmislek za vse nas, kako živeti na naraven, zdrav in poceni način. To iskrico mi je dala dobrosrčna in skromna stara mama.

Fotografije so iz osebnega arhiva Uroša Miklja
Objavljeno: 01.10.2015

Vir: www.mtb.si