Zgodovina kamniškega krosa 

Letos kamniški kros praznuje jubilejno 20. izvedbo. Mednarodna dirka prve kategorije UCI je zagotovo pravi vrhunec za tako pomembno obletnico. Hkrati je konec oktobra lanskega leta KD Calcit Kamnik (tedaj Calcit Rock Shox team) praznoval tudi dvajsetletnico aktivnega delovanja pod okriljem sponzorja iz Stahovice. To so pomembne obletnice.

Zagotovo so bila v tistih letih (1996, 1997) prelomna leta za delovanje kluba in (gorskega) kolesarstva v okolici Kamnika. Brez dvoma lahko zapišemo, da je Kamnik po dvajsetih letih prestolnica te panoge v Sloveniji. To se ni zgodilo naključno. Kamnik z okolico je tudi osrednje športno mesto v Sloveniji, z nemara največjo bazo (vrhunskih) športnikov v okolišu in nadpovprečno število rekreativne populacije. Tudi to se ni zgodilo naključno.

Tudi po številu športnih prireditev na število prebivalcev se Kamnik zlahka primerja z drugimi okolji v Sloveniji. Predvsem gre za prireditve, ki so pripravljene v zunanjem urbanem okolju in v širšem bivanjskem okolišu. Hkrati je Kamnik z okolico tudi po številu najbolj delujočih športnih društev in klubov v več panogah daleč nad slovenskim povprečjem na število prebivalcev. 

Težko bi sodili, da je to splet naključij in le ugodnih pogojev. Ne gre za naključja. Vsaj to dokazuje primerjava s kraji, ki se lahko po drugih kazalnikih primerjajo s Kamnikom. Kolesarjenje in tek, v različnih oblikah, je kot najbolj osnovna bazična športna dejavnost zlezel pod kožo širši populaciji. Športna dejavnost je del vsakdanjika. Vsekakor šport narekuje življenjski in delovni utrip Kamnika in tudi širše okolice.

S pogledom v zgodovino in kasnejši razvoj dogodkov je pokazal, kako pomemben vpliv so imele različne aktivnosti in še posebej delo nekaterih najbolj dejavnih posameznikov. Za začetek Kamniškega krosa je bila odločilna pobuda Metoda Močnika in Sandija Srdarja, ki sva tedaj že nekaj let tekmovala v olimpijskem krosu. Spoznala sva vse danosti, ki ga nudi Kamnik, vključno s kuliso starega dela mesta. Martin Kemperle (tedaj Anžek Team) je prevzel breme glavnega organizatorja. Odločilen je bil tudi prispevek Matevža Skamna. Hkrati se je v teh letih rodila tudi sedaj že pozabljena dirka v Snoviku. Prvi Kamniški kros v letu 1996 je tako dobro izpadel, da je bilo nadaljevanje samoumevno. Del tedanjega dogajanja je ohranjeno tudi v arhivih iz medijev.

Sedeli smo v pisarni direktorja Calcita v Stahovici. Na eni strani trije mladeniči Sandi Srdar, Metod Močnik in mladoletni Tadej Trobevšek.

Mali čudež je že bil, da nas je direktor Matevž Kirn sploh sprejel. Še bolj, da je bil naklonjen ideji, da bi s sponzorsko podporo podjetja ustanovili kolesarski klub, kjer bi v domačem okolju delovali športniki, ki smo bili razpršeni po številnih klubih iz širšega okolja (Ljubljana, Kranj). “Koliko ste mislili? Bo 500 dovolj,” je znesek v tedanji valuti ponudil g. Kirn. To je bil drugi čudež. Bila je zelo visoka vsota za šport v tistih časih. Bilo je dovolj, da smo ustanovili klub (ŠD Calcit RockShox), ki je že v prvih dveh letih delovanja presegel tudi najbolj visokoleteče načrte. V letu 1997 je bil že četrti najbolj dejaven klub v Sloveniji v gorskem kolesarstvu, v 1998 klub z največ osvojenimi kolajnami na državnem prvenstva... To so bila leta, ko je bilo pod okriljem kluba organiziranih več kot deset prireditev in to v krosu, spustu, smučarskem teku (Slovenski Pariz-Roubaix na Mengeškem polju, Kamniški kros, tekma slovenskega pokala v smučarskih tekih, Vzpon na Veliko planino, Spust s Starega gradu, dual v Stahovici,..). Vse na državnem nivoju, z udeležbo najboljših športnikov v teh panogah.

S pogledom na sedanjo dobo je tako obsežno delovanje na področju prireditev skoraj nepredstavljivo. Ni čudno, da je začetni mladostniški zagon v kasnejših letih zaradi različnih vplivov splahnel. Dobre plati na številnih področjih  se še vedno žanjejo.

Ja, vprašanje je, kaj bi bilo, če tedaj ne bi bilo gospoda Matevža Kirna…

Vir: Metod Močnik