Ekipa Pici Bici City Express vas v sodelovanju z mtb.si pelje na fiktivno in spiritualno potovanje skozi šest etap mukotrpne, za marsikoga nesmiselne in nepotrebne kolesarske discipline, ki sliši na ime ciklokros.

 

Dante je v Božanski komediji pekel razdelil na devet krogov, za nas jih je šest povsem dovolj (tekem v ciklokros pokalu Slovenije 2017/18). Na slovenskih tleh namreč število zvestih privržencev discipline preštejemo na prste petih ali šestih zvestih organizatorjev tekem, če le niso mizarji po poklicu. Wikipedia pravi, da je v Dantejevem času beseda komedija označevala vsako delo s tragičnim začetkom in srečnim razpletom. Glede na mojo literarno razgledanost in trmasto zatrapanost v kolesarstvo se mi vse bolj dozdeva, da je Dante pisal o ciklokrosu. Tip piše o peklenskih krogih, očiščenju duše in sreči, za nameček pa še vse skupaj zavleče v ep.

 

Naj predstavim protagonista, ki nas bo vodil skozi letošnjih šest etap slovenskega pokala v Ciklokrosu; Gre za člana kluba Pici Bici City Express, verjetno ima brado, glede dresa se še ni odločil ali bi kolesaril z lanskim, letošnjim ali tistim volnenim z razprodaje. Kolo mu je jekleno, gume večkrat neprimerne kot primerne glede na UCI pravilnik, tekmuje za užitek. Lahko bi bil kdorkoli.

 

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
•  

V nedeljo 5. novembra se s klubskimi kolegi odpravi na pot proti Cerknici, bolj natančno v industrijsko cono Podskrajnik. Na cilj prispe tradicionalno prehitro, opravi formalne obveznosti (prijava, kava, wc) in se odpravi na ogled proge. Navdušen nad tehnično in zahtevno progo počasi, ampak res počasi prične z ogrevanjem zakrnelih udov. Njegovo opazko o toplem vremenu in brezvetrju prestreže lokalni modrec in ga posvari o vetru, ki zaradi avtoceste istočasno piha s severa in juga. Baje da začne pihat ob 13h, ravno prav za glavno tekmo dneva. Pred tekmo sledi še tradicionalno vprašanje: “Ou, ma kej ta pašta je tudi za vegetarjance al je sam z mesom?”

 

!POK! Zasliši se strel pištole in kolesarji že letijo do prvega ovinka. Baje, da v ciklokrosu dober štart pomeni pol tekme, od tam naprej gre samo še za vztrajnost, srečo, fizično pripravljenost, izkušnje, tehnično brezhibnost … malenkosti.
Tradicionalno se mu štart ponesreči in tako je primoran počasi pridobivati mesta v prašnem labirintu raztrganih trakov in padlih kolesarjev. Na vsakem ovinku nekdo navija zanj, ali pa se vsaj nekdo tako glasno dere, da ga je slišati na vsakem ovinku, kdo bi vedel. Na progi je tudi ovira, nekateri jo preskočijo, on stopi dol. Baje, da je to naredil tudi Obal … stopil dol. Potem ga je pa Mugerli pihnil, ker je upal skočit. Lekcija za naslednjič? Naučit se skočit.

 

Fotografije: Jure Šajn

Video: Domen Ožbot

Tekst: Marko Šajn

pici-bici.com

Objavljeno: 07.11.2017

Vir: www.mtb.si