Po štirih krogih v 03 se premikamo v 02. Davor Jug je za svojega naslednika v verigi, številko 164 serije, nominiral fristajlerja na 26 palcih, ki nam maha iz Majšperka, veliko časa pa preživlja v parku ob Kardeljevi v Mariboru. Pa na tekmovanjih tu in tam, tudi na “turi” Freeride Mountain Bike Association (FMB), recimo na slopestylu letošnjega GlemmRide.

 

Boris Režabek

Vzdevek: 

Kraj: Majšperk

Starost: 21 let

Pripadnost klubu, podjetju, plemenu … :  DenDevils, Obsession, Luka’s Bikes, Maxxis Slovenija

 

Davor: Kdaj se je rodila ljubezen do koles?

Boris: Ljubezen do kolesa že imam od mladih let, že kot otrok sem se divjal pred hišo in radiral zadnje gume. Do te točke, da sta mi starša morala vzeti kolo tudi kdaj stran. Saj cesta pred hišo meji na glavno cesto skozi vas in morda se včasih tudi nisem ustavil na ta pravi cesti. Ljubezen do gorskega kolesarstva se je razvila nekje okrog leta 2010, ko nas je obiskal bratranec iz Nemčije z DH kolesom in mi na računalniku pokazal filme New World Disorder. Od takrat naprej sem videl, kaj vse se da narediti s kolesom in sem se odločil, da to bi jaz tudi rad počel. Od takrat naprej je šlo vse navzgor - večji skoki, hujši triki … in do sedaj še ni videti konca.

 

Veliko potuješ po Evropi in obiskuješ mednarodna tekmovanja. Kakšni so kaj občutki s tekmovanj?

Že lani sem začel voziti v svetovni turneji FMB, ki prireja večino vseh večjih tekmovanj po svetu. Lansko leto sem vozil kot amater in sem zaključil na 5. mestu na koncu leta med amaterji v Evropi in prepotoval veliko držav. Letos sem se pa podal med profesionalce in lahko rečem brez skrbi, to je pa klasa za sebe. Ne samo, da voziš med profesionalci, ki si jih celo svoje otroštvo občudoval, ampak tudi proge same po sebi niso lahke. Proge so veliko večje, hitrejše in divje, kot bi si lahko mislil.
Prav tako je večina tekem bolj slopestyle usmerjenih in s tem pridejo leseni objekti, dropi, boner logi …  za katere se je težje pripraviti, saj v Sloveniji nimamo veliko opcij za trenirat. Večina tekem je takšnih, da poligon postavljajo samo za ta dogodek in s tem so tudi skoki za vse skupaj novi, se pravi da nima nihče domače prednosti. Kar pomeni, da imajo vsi enake pogoje. Definitivno sem zelo srečen, da sem končno prišel do te točke z mojo vožnjo, da se lahko sam spustim v takšne tekme in poskušam pokazati vse, kaj sem se v vseh teh letih naučil.

 

Kakšno se ti zdi trenutno stanje v Sloveniji glede dirt jumpa?

Stanje dirt jumpa je takšno kot je, nekaj nas je, a vsi smo daleč narazen. Definitivno bi pomagalo, če bi bili bližje skupaj in redno skupaj vozili, saj bi bilo veliko bolj zabavno. Trenutno so v Sloveniji štirje aktivni dirt parki, na katerih se splača aktivno učit, in mislim, da pogoji tudi niso tako slabi, samo znajt se moraš in vztrajat. Malo večja težava je pozimi, ko skoki iz zemlje niso vozni in si moraš nekaj najti za vozit, kar pa je problem, saj je malo takšnih možnosti v Sloveniji ali v okolici in se je potrebno odpraviti večkrat v tujino v kak velik indoor skatepark. Prav tako ne bi škodilo malo več tekem, saj s tekmami pride tudi napredek. In ko je napredek, je volja do vožnje veliko večja. Predvsem pa ne bi škodilo malo več podmladka, malo manj fortnite in malo več kolesa ne bi nikomur škodilo.

 

mtb.si: Je kdo že ugotovil, za koga so zgradili novi park v bližini Maribora?

Boris: Verjetno imate v mislih nov dirt park v Rušah, ki so ga postavili pred kratkim. Park je bil tudi za mene šok, saj je zrastel kot goba po dežju, kar naenkrat se je pojavil, ne da bi kdo kaj več vedel o njem. Park je primeren za večjo množico ljudi, saj ima zraven veliko dirt skokov, tudi kratek flow line in tehnični poligon za gorska kolesa. Prav tako so zraven dirt skokov tudi skoki, ki so primerni za vsa gorska kolesa. Vsi skoki so več ali manj bolj namenjeni začetnikom, da se naučijo pravilno skakati, kot pa za izvajanje ne vem kakih zahtevnih trikov. Park ima v mojih očeh dober potencial za prihodnost, seveda če bo tudi dobro vzdrževan, saj dirt skoke je treba negovati.

 

mtb.si (standardna): Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?

Boris: Popoln dan bi bil dober jutranji session z vsemi prijatelji na hudih tehničnih skokih, ki bolj spominjajo na neke skulpturam iz zemlje kot pa igrišče za kolesarja. Nato počitek ob nekem jezeru/reki za ohladitev in okrepitev, seveda z veliko vragolijami po vodi in dobro hrano in pijačo. Nato pa se večerni session na nekih velikih skokih z veliko časa v zraku za vse ta velike trike ob nekem dobrem razgledu do teme. Po vožnji s kolesom pa posedanje in druženje s prijatelji do poznih ur s hladnim pirom. 

 

Tvoj popoln dan brez kolesa?

Rad potujem, verjetno si bi ogledoval kakšno mesto, kraj, državo … v kateri še nisem bil. Saj vsakega dneva tudi ne moraš preživeti na kolesu, saj če preveč delaš eno in isto stvar, se ti ne zdi več tako zanimiva in privlačna in s tem tudi zgubiš interes do nje. Vedno je treba imeti neko raznolikost, da ti stvari ne postanejo tečne in enolične.

 

Kaj bi počel, če ne bi nihče izumil gorskega kolesa?

Verjetno bi bil boljši v šoli kot sem in bi postal kak znanstvenik ali pa celo astronavt :P.

 

Povej kaj o svojem najljubšem kolesu.

Najljubše kolo mi je verjetno to, ki ga vozim sedaj, saj je vsako novo kolo nek upgrade prejšnjega in s tem mi tudi nudi več in mi je boljše za vozit. Zdaj vozim kolo z okvirjem Rose The Bruce, vilicami Rockshox Pike dirt jump, komponentami Spank in Sram, plašči Maxxis …

 

Tvoje prvo kolo?

Moje prvo kolo, s katerim sem začel skakat dirte in delati razne vragolije, je bil Giant STP, kupljen 2011 v Mariboru. Okvir je bil črne barve, po geometriji bolj podoben 4X kolesu, z Marzocchi dirt jump vilami …

 

 

Tvoj vzornik?

Veliko ljudi je, ki jih občudujem in si po njih vzamem vzgled tudi izven kolesarjenja. Oseba, ki jo najraje gledam, kako vozi kolo in bi si jo želel tudi najraje spoznati v živo, je Dennis Enarson. Morda je malo čudno, zakaj ravno bmx voznika. V mojih očeh je on eden najboljših freestyle kolesarjev na svetu in je to tudi večkrat pokazal v več različnih disciplinah.

 

Tvoj mladi obetavnež za prihodnost?

Veliko talentiranih in dobrih voznikov se čedalje bolj pojavlja. Jaz navijam za vsakega, ki pokaže dovolj vztrajnosti in interesa do športa. Saj vsakemu lahko uspe če se le potrudi.

 

Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobil / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?

Vse kar gre gor pride tudi dol, samo glej, da ne boš na glavi pristal :D

 

Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnil?

Padcev je bilo v moji karieri precej, saj to je velik del tega športa. Brez padcev ni napredka. A padec, ki sem si verjetno najbolj zapomnil, se mi je zgodil pred par leti v lokalnem parku v Mariboru, ko sem začel skakati staro sredinsko linijo. Na drugem skoku sem bil malce prekratek in nabil do gonilke, od udarca se je okvir kolesa zlomil na pol in mene poslal kot na toboganu po trebuhu po pristanku navzdol, ob tem mi je zbilo sapo. Vsak, ki to pozna, ve, da to ni prijeten občutek. Seveda se je to meni zgodilo prvič in ne veš prav točno, kako ukrepati, zato je trajalo malo dalj časa, da sem se pomiril in tudi vdihnil. Verjetno je to še do danes eden hujših padcev, saj sem zlomil okvir, zvil vilo in bil zelo intimen s pristankom na drugem sredinskem skoku :D

Preberi še

Na verigi: Davor Jug

Na verigi - pravila in dosedanji izprašani

 

Fotografije Jernej Zadravec

Objavljeno: 21.08.2018

Vir: www.mtb.si