Enej Podlipnik: Nekaj časa te je učil eden od naših najboljših - Vid Peršak. Kateri njegov nasvet/prakso/način treninga … si si najbolj zapomnil?
Jan: Ja, res je, da ni več skrivnost to, da je Vid Peršak moj glavni trener, svetovalec, prijatelj, ter najboljši podpornik. Z Vidom delava že nekaj let in stvar, ki se mi je v spomin vtisnila najbolj, je, da ne glede na karkoli ali kogarkoli ima Vid vedno prav, pa tudi če mi ne deluje prav oz. logično. Prav tako pa njegov stil vožnje. Stremim k temu, da se Vidovemu stilu približam čim bolj, saj mi res ustrezajo njegove linije.
Če bi moral izbirati med smučanjem in kolesarjenjem, kaj bi izbral in zakaj?
Če bi bil do konca življenja samo en izmed športov, bi izbral smučanje. Upam, da nihče tega ne vzame kot kritiko kolesarstva, obožujem kolesarjenje in prav tako živim zanj. Ampak brez zdravega razmerja kolo – smuči ne vem, če bi mi šlo tako dobro. Resnica je, da na turnih smukah uživam maksimalno, vendar se dogajajo morda 5x do 10x na leto. Seveda pa je tudi kolo moja prirojena strast in ne predstavljam si živeti brez njega. Ampak pri takšnih odločitvah me za kakšen procent ali dva smuči povlečejo na svojo stran.
Kateri je tvoj najljubši kolesarski spomin?
Definitivno bi to bila tekma EWS, ne bi se mogel odločiti za točno tekmo, ampak v spominu so mi to najlepši trenutki, saj lahko pokažem, kaj znam na nivoju najboljših, ter dokažem samemu sebi, da spadam tja.
Nekaj časa nazaj si odtekel ultramaraton. Koliko časa si se nanj pripravljal? Kaj ti je šlo po glavi medtem, ko si tekel?
K24 ulta trail 100k je lokalni koroški dogodek. Več let sem spremljal tekmo in razmišljal o prijavi. Po zlomu ključnice marca sem se odločil, da se na tekmo prijavim, saj sem ogromno treningov v času moje hospitalizacije opravljal kot tekaške kondicijske treninge. Tekma pa se je odvijala ravno med poletno pavzo serije SloEnduro, zato sem lahko kakšen mesec prej posvetil samemu teku. Seveda sem štartal kot velik optimist, saj pred štartom tekme nikoli nisem pretekel razdalje niti 50 km, kaj šele 100 km, ampak z močno moralo in željo po cilju sem tekmo zaključil kot najmlajši. Po glavi so se mi vrtele vse mogoče misli, v 18 urah in 45 minutah človek marsikatero stvar razmisli. Laž bi bila, da bi rekel, da vmes nisem razmišljal tudi v odstopu, ampak je bila želja po cilju toliko močnejša.
mtb.si: V minuli sezoni, tvoji prvi članski, smo te pogrešali na prvih dirkah, pa tudi v nadaljevanju nisi bil tako hiter kot v 2023, ko si dominiral med mladinci. Kje je bila “zavora”?
Jan: Prva članska sezona ni šla kot po maslu. Priprava čez zimo ter menjava kluba sta mojim potrebam zelo dobro ustrezali. Počutil sem se hitrega, a na žalost prehitrega. 3. marca 2024 sem na treningu utrpel hujši zlom ključnice. Precenil sem situacijo ter z visoko hitrostjo priletel v drevo. Nato je sledil kratek polet s helikopterjem v bolnišnico ter 2-3 mesečna rehabilitacija. Moj uradni rok zaključitve zdravljenja je bil slaba dva tedna pred domačo dirko, seveda pa sem med rehabilitacijo sam improviziral treninge, da forma ne bi čisto padla. In tako sem začel tekmovalni del sezone malce kasneje z bistveno premalo treninga. Glavna zavora pa bi rekel, da je v končni fazi še vedno psiha, saj je bil to moj prvi hujši padec, ki je pustil ogromen odtis.
Tian Pečnik je pa eksplodiral! Gotovo si vedel, da je tako hiter, ali kaj vozita skupaj?
Ja, resnice se ne da zakrit, Tian je izjemen enduraš, med mojo rehabilitacijo je Tian pokazal največji preskok za javnost. S Tianom trenirava skupaj že od leta 2019, najprej v krosu, nato pa je dve leti po mojem pristopu k enduru tudi sam naredil spremembo. Že od začetka svoje enduro kariere je pokazal, da mu tehnika ni tuja. Manjkala mu je edino dobro sestavljena vožnja in to ponovit čez vse etape. V Mežici pa je pokazal, da lahko to stori tako dobro, da je preskočil mene in še marsikoga, ki tega ni pričakoval.
Pri nas se marsikateri izmed enduro tekmovalcev spogleduje tudi s spustom, da se poskusi vsaj na kakšni počasnejši progi. Ti pa si čisti specialist, le enkrat si poskusil. Razloži. Kaka koroška finta?
Kope DH je bila moja edina tekma v downhill disciplini, niti nanjo nisem pristopil s kakršnim koli namenom, le dober trening se mi je zdel. Moje mnenje glede Korošcev in DHja pa je, da marsikdo ni tako blizu disciplini, saj nimamo bike parkov, orientiranih v to disciplino. Tako se vsak Korošec, ki se odloči za kolesarjenje kot šport, osredotoči na enduro ali XC kolo, saj so to edine (in prav tako najbolše) proge, ki jih imamo. Ampak ne bom pa trdil zares, morda me kdaj odnese tudi tja, morda celo na kakšno kros dirko.
Kako je nastopati v novi ekipi Pendalna po letih v uveljavljenem klubu Ravne?
KK Ravne je pri meni za vedno pustil nek "pečat", prav tako so opravili izjemno delo z oblikovanjem moje športne poti, zahvale tu pripišem Mateju Kodrinu kot glavnemu trenerju kluba, vedno je bil oseba, ki je reševala probleme z vsemi nami. Prestop pa se mi je zdel dobra odločitev, saj sem rahlo izstopal iz celotne ekipe. ŠKK Pedalna pa ne le, da me je pritegnila zaradi domačega kraja, temveč so mi ponudili možnost moje treninge dvignit na višji nivo.
Leta 2022 na enduro pokalu naradoc v Finalu, Jan tretji z leve, foto Kike Abelleira
Kje smo izgubili tvojega leto starejšega brata Blaža? Od mladincev je šel k amaterjem in potem izginil.
Blaž je ras ena izmed SloEnduro legend. Ne zaradi svojih rezultatov temveč zaradi svojega pristopa do samega tekmovanja. Upam trditi, da več ljudi v slovenski sceni pozna njega kot mene. Blaževo odstopanje pa se je pokazalo že, ko je opustil XC in se usmeril v enduro. Od začetka so ga stari XC treningi še močno držali pri vrhu, nato pa je vstopil v amaterje in vozil le to, dobesedno je na kolesu letno preživel 10 dni in vsi so bili na tekmah, stara tehnika, znanje in neustrašna vožnja pa so mu pomagali do stopničk. Nato pa je spoznal, da morda res vozi preveč nevarno in s premalo treninga, zato potemtakem se je odločil za odstop od tekmovanj. Lahko pa poudarim, da se s kolesom še vedno vozi, res da zelo malo, ampak ni še čisto odnehal.
Oba sta začela v krosu, je to najbolj naravna pot do endura?
Po mojem mnenju JA! Z Blažem sva začela kolesariti sama na enduro/trail kolesih rekreativno, nato sva (oz. je on, jaz sem bil zraven, ker me je prepričal) začela trenirati kros, saj sva bila zelo tekmovalna (oz. je bil on zelo tekmovalen, jaz sem moral biti zraven). Verjetno bi prej začela z endurom, ampak na Koroškem je bil takrat le klub KK Ravne s treningi,, strukturiranimi za kros tekmovalce. Ni mi žal, da sem začel v krosu prav obratno, saj je ena izmed najboljših baz, ki jih lahko dobiš kot mlad kolesar. Če bom kdaj imel otroke z željo po kolesarstvu, jih najprej vpeljem v kros.
Prijatelji so tudi za to, da se malo pohecajo, ko si kaj narediš (glej predzadnje vprašanje). Nejc Štern ob Janu, foto Tian Pečnik.
mtb.si (standardna): Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?
Jan: Vsak dan na kolesu je popoln! Najraje doma, neke "semi-wet" razmere, z novimi gumami ter domačimi enduraši v kakšnem starem, na pol polomljenem shuttle kombiju.
Tvoj popoln dan brez kolesa?
Rad raziskujem, tako da verjetno kakšen gorski tek ali turna smuka, v dobri družbi na gori ali strani gore, ki je še nihče ne pozna.
Kaj bi počel, če ne bi nihče izumil gorskega kolesa?
Verjetno bi tekel, če bi me potegnili zimski športi, pa bi verjetno alpsko ali skimo smučal.
Povej kaj o svojem najljubšem kolesu.
Sem lastnik ogromno koles. Težko je izbrati najljubšega, rad imam vse vrste koles in disciplin. Kolo, ki pa mi pričara največji "žar u očima"; pa bi bil moj ebike Giant e trance SX PRO 0 2019.
Tvoje prvo kolo?
Moje prvo kolo, primerno za na traile, je bil Specialized Camber FSR 2017.
S kom bi najraje fural? Komer koli na svetu (ali v vesolju), živim, mrtvim, namišljenim …
Rad bi šel nazaj v čas kakšnih 10 let in fural z Orbea Geax ekipo, v njihovih "prime letih", in tekmoval z njimi, in Bosch Black Hole Enduro Team ekipo 10 let nazaj.
Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobil / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?
Najboljši nasvet, ki sem ga dobil, je bil od Peršaka. Težko sem dojemal, zakaj mi na začetku sezon nikoli ni šlo, realnost pa je, da Korošci najhitreje vozimo proti koncu sezone, saj z njo začnemo pozneje kot drugod. Vedno mi je govoril "počaki, sej bo pršo cajt tut za tebe", po zmagi pokala 2023 pa je prva stvar, ki mi jo je rekel "sm ti reko, da bo švo skoz", in takrat sem se šele zavedal, kako dober nasvet sem dobil že čisto na začetku.
Nasvet, ki bi ga dal drugim, pa bi bil, da vse kar počnete, ne glede na disciplino, ne glede na karkoli v življenju, to počnite s 100 odstotki. Če zmagaš ali pa izgubiš, veš, da si od sebe dal 100 % in lahko mirno spiš brez misli: "Kaj pa če bi se potrudil 100%, bi bilo potem drugače?"
Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnil? Tudi, če si ga v resnici nisi …
Zlom ključnice letos marca 2024. Lahko pa se samo zahvalim Tianu Pečniku ter Nejcu Šternu, ki sta mi ob padcu takoj pomagala, saj sta bila tik za mano.
Tvoja glasbena želja oziroma glasbeno posvetilo bralcem mtb.si?
Thank you for reading. We need your support to make portal Prijavim.se even better. Every contribution is so valuable. Support us from as little as 1 euro. Thank you!