Furanje nad Novim Sadom
Če Vojvodina, pokrajina na severu Srbije, ne bi imela Fruške gore, bi bila ravna kot palačinka. Tako pa ima nad drugim največjim mestom države lepo igrišče za MTB užitke.
Za prvomajske praznike bi bilo nekaj kolesarskih dni v Finalu ali na Gardi logična, konzervativna odločitev. Ali recimo v kakšnem kotičku naše krasne domovine. Sam sem se z druščino Golovec trails podal v nasprotno smer - v Srbijo. Ne v kakšne resnejše hribe južno od Beograda temveč v pretežno ravninsko Vojvodino.
Iz panonske ravnice tam štrli bolj malo ali skoraj nič vzpetin. Izjema je Fruška gora ob desnem bregu Donave. Pokrajina južno od Donave vse do Beograda na jugovzhodu, na zahodu pa v Hrvaško, s Fruško goro vred, je sicer Srem. Fruška gora pokriva več kot 250 kvadratnih kilometrov površine z najvišjim vrhom na 539 m nad morjem. Novi Sad, drugo največje mesto Srbije s 370.000 prebivalci na širšem območju, leži tik onkraj Donave na 80 metrih nad morjem. Po naše to pomeni več kot 450 višinskih metrov furanja!
Novi Sad MTB
Gorsko kolesarjenje Srbiji že dolgo ni neznano. Scena ni ogromna, a daleč od tega, da fantje in kakšna punca ne bi imeli pojma, kaj se gredo. Tudi kakšen trail zgradijo in vsaj sodeč po Trailforks po tem daleč prednjači prav Novi Sad na bližnjih severnih obronkih Fruške gore. Petintrideset trailov vseh zahtevnosti naštejemo!
Novi Sad je tudi dom Fruškogorskega maratona, ki ga prirejajo že od leta 1994. Letos je na sporedu prav to nedeljo, 10. maja. Na trdnjavi Petrovaradin v Novem Sadu pa je doma tudi mednarodna dirka v olimpijskem krosu, leta 2021 je bilo tu celo evropsko prvenstvo.
Resno smo furali le dva dneva. Traile lahko razdelimo na tri območja. Enega smo odlično spoznali, drugega solidno in vmesnega bežno.
Bike park Rakovac
O legalnosti trailov se nismo spraševali, v tej državi nekako ne bi bilo blazno smiselno. A Bike park Rakovac, ki deluje tretjo sezono, ima tri dokončane glavne traile, označene s tablami, enega polovično zgrajenega in še kak "projekt".
Ponujajo tudi prevoz na vrh s kombijem s prikolico z osmimi in še kakšnim mestom. Delovni dan traja osem ur, celodnevna vozovnica stane 3000 dinarjev in poldnevna 2000 dinarjev, kar je 25,5 in 17 evrov. Vožnja navkreber traja manj kot s sedežnico v kakem slovenskem parku, tako da v dnevu lahko nanizaš precej čez 20 fur.
Zeleni flow trail Zmajev rep je dolg 1500 m s 172 m višinske razlike. Je zelo lepo zamišljen, zgrajen in tudi vzdrževan. Še zdaleč ni le "leva banda - desna banda", ima veliko pumpanja, sprememb ritma in kakšen skokec, ne naveličaš se ga prehitro. Golovčani so se počutili kar domače in se morda tudi česa naučili.
Modri Junior je malce bolj strm in ima več skokov čez vrzeli (gapov), zato pri nas ne bi šel skozi kot moder. Dokončan je le v zgornjem delu, nato se priključi na zelenega. Polovičke še ni na Trailforks.
Rdeči trail Viktor upraviči barvo, že strm začetek bo komu vzel veselje, zlasti v prašnih razmerah, kot smo jih imeli mi. V nadaljevanju nudi nekaj različnih možnosti za letenje. Po njem se imenuje tudi naš prijatelj, ki nas je vodil po Fruški gori. Ali pa obratno.
Začetek po Juniorju in nato nekaj poganjanja navkreber pa je treba vzeti v zakup za dostop do traila Juliška, ki je gostil že nekaj dirk v spustu, zadnji zmagovalec izpred dveh let je naš Kristjan Vreček. Tudi ta trail je obarvan rdeče. Od vrha terja nekaj poganjanja, nato pa postane strm in tehničen ter kar tvegan za dirkanje. Pred koncem te pričaka tudi atrakcija, jama že davno opuščenega izkopa belega kamenja, iz katerega so zgradili tudi bližnji samostan. Cilj je v spominskem parku tik ob obračališču šatla.
Super dan, odlična ideja je bila tudi, da ga presekamo tako, da smo izprosili prevoz na vrh hriba do gostišča na Zmajevcu, kjer smo vnesli kalorije za drugi del dneva in se nato po trailu, ki ga brez Viktorja niti slučajno ne bi našli, mimo razgledne točke za jezero v (drugem, novejšem, večjem) opuščenem kamnolomu, ki mu rečejo kar Mali Kolorado, spustili nazaj do vrha parka.
www.bikepark-rakovac.rs
@bikeparkrakovac
RuFruška
Pri nas so se naselili Ukrajinci, v Srbiji pa Rusi, če slučajno nisi vedel-a. Tudi v Novem Sadu jih je veliko in tudi gorski kolesarji so prišli med njimi. So druščina in gradijo svoje traile s Popovice, med Bike parkom Rakovac in cesto Novi Sad - Ruma, kjer se njihovi traili tudi končajo.
Traili tu so tehnični. Spustili smo se po rdečem trailu Forest z dobrimi 200 višinci, najbolj nabrita trojica je nadaljevala po črni Raketi. Zame je bil Forest čisto dovolj.
Zanimiva gradnja za vse, ki imate radi kakšno uganko. Najde se tudi zelen trail. Vstopov v traile ni težko najti. Če boste tam za prvi maj, pa boste morda tako kot mi vijugali med pikniki, ki z žari in zvočniki vzniknejo povsod po gozdu.
Vtis o trailih druščine RuFruška dobiš iz Andrejevih videov, snema tudi drugje po Fruški gori.
Na vzhodu pa …
Onkraj "avtoceste", na vzhodni strani, naravnost južno od trdnjave Petrovaradin, pa se bohoti še ena mreža poti. Gradijo jih domači zanesenjaki. Tako kot "ruski" traili so v državnem gozdu in konfliktov ni. Vse delo opravijo ročno, uporabljajo naravne materiale … Viktor je dejaven tako v parku kot tu.
Preizkusili smo rdeči Death Trail s 150 višinci na dobrem kilometru dolžine. Čez številne skakalnice ni treba, brez teh ni tako "smrten". Nato pa na uživanje na zeleni flow Rocco, ki se na poldrugem kilometru dolžine spusti za borih 83 metrov. Odlično izkorišča teren ter traja in traja, prava atrakcija! Ljubitelji starejše pornografije bodo razumeli ime - dolg je in traja.
Rocco se nadaljuje v prav tako zeleni trail Pivarov ali GG2 za še 200 m spusta na kar 1,8 km dolžine. Uživancija za vso družino, bi skoraj lahko rekli, če pač ne greš čez občasne skakalnice. Rdeča traila Vepar 2 in Pero ter modrega izvirnega Vepra smo pustili za naslednjič, vsi vodijo proti severu, proti Bukovcu, mi pa smo se po GG-ju vračali na zahod.
Za slovo na krempito na trdnjavo
Obisk središča mesta je obvezen. Novi Sad je svetovljansko mesto z bogato zgodovino in arhitekturo. Od tam pa čez Donavo na trdnjavo Petrovaradin, ki straži nad reko že od časov, ko je avstrijsko cesarstvo tu ustavljajo Turke. Če si ogled trdnjave vzameš kot kratko kolesarsko turo, te ne bo nihče preganjal, le na najbolj turistično obljudenih delih se je bolje kak meter sprehoditi ob kolesu. Pa kolesa nisi pustil v ali celo na avtu …
Razgled s trdnjave je odličen. Če se trdnjava že stoletja ne spreminja bistveno, pa mesto res hitro raste, kot sem lahko ocenil tudi sam, saj sem tu pred desetletji služil takratni domovini. No, tudi na trdnjavi je kaj novega. Dirka v krosu, festival Exit (baje je bil lani zadnji) in kakšna slaščičarna več. Obvezno poskusi kremno rezino! Ni takšna kot blejska, "krempita" je težja (in ogromna, pa cenejša od tiste ob jezeru), povezavo bi pa lahko našli: ste vedeli, da si je blejsko zamislil slaščičar iz Vojvodine?
Hvala, Viktor!
Brez Viktorja tega obiska verjetno ne bi bilo, gotovo pa ne bi bil tako posrečen. Viktor Nikolić prihaja iz BMX flatland vrst - to je to, kar je počel naš Simon SF, disciplina je bila priljubljena tudi v Srbiji. Danes je spreten na večjih kolesih in med gonilnimi silami MTB scene v Novem Sadu, občasno pa na kakšnem od svojih jeklenih gorskih koles pride pofurat tudi slovenske traile. To in slovenski predniki bi moralo biti dovolj, da morda kdaj dobi slovenski potni list.
Fotografije smo prispevali Anže Petkovšek, Viktor Nikolić, Tadej Tekavčič in avtor.
Preberi še
Wild Bear MTB Stage Race: V Srbiji najmočnejša Italijana
Objava Furanje nad Novim Sadom se je prvič pojavila na mtb.si - mountain bike Slovenija.
Pubblicato: 04.05.2026
Fonte: www.mtb.si
