Iscrizioni personali (0)
×


Nedavno se je s pokroviteljem svoje ekipe Polygon UR, proizvajalcem gum Kenda, oglasil na Soča enduru v Bovcu. Zadnje tedne se eden najhitrejših ljudi na gorskem kolesu zadnjega poldrugega desetletja, 31-letni Avstralec Mick Hannah, s zlomljenimi koščicami v dlani, ki si jih je pridelal na Škotskem, “pase” po dirkah po celini in čaka, da bo spet nared za napad na vrh.

Nisem si mogel kaj, da staremu znancu iz dni ekipe Global Racing Team ne bi zastavil vsaj nekaj vprašanj.

AD: V svetovni pokal v spustu si prišel kot 17-letni fant leta 2001, očitno se 14 let pozneje še vedno zabavaš?
MH: Da, zelo uživam. Moj prvi svetovni pokal je bil Maribor, to je bil čudovit začetek, odlično sem se imel. Od takrat je super, seveda so vzponi in padci, dobra in slaba leta, poškodbe in take reči, a na splošno je neverjetno.

To sem želel vprašati, imel si kar nekaj vzponov in padcev, kako da vztrajaš?
To rad počnem, zelo uživam na kolesu, rad potujem in vse drugo, kar pride zraven. Tudi zaradi izzivov sem še tu, to me vleče. Ni bilo vedno vse gladko. Če bi bilo, bi se morda prej naveličal.

Pa tudi to, da si še vedno lahko na vrhu …
Da, zagotovo še nisem vsega povedal. Mislim, da še nisem dosegel vsega, kar lahko, še nikdar nisem raje dirkal kot prav zdaj, še nikdar nisem bil tako motiviran, verjetno še nikdar nisem bil tako močan kot zadnje leto. Tako da se res veselim še nekaj sezon dirkanja.

Že kar nekajkrat si bil na stopničkah na svetovnem prvenstvu …
Da, prvi pa še nikoli (smeh). Vsakokrat je bila to kar frustracija, a po drugi strani je odlično, da sem že tako dolgo pri vrhu. Prvič sem bil drugi na svetovnem prvenstvu pri desetih letih, leta 1994 v BMX kolesarstvu, nazadnje pa pred dvema letoma v Južni Afriki. Še vedno verjamem, da lahko zmagam.

Kot Peaty, za katerega skoraj nihče ni več verjel, da mu lahko uspe? Boš čakal tako dolgo?
Če osvojim mavrično majico, mi je čisto vseeno, kdaj se to zgodi. Peaty je bil star 35 let, prvenstvo 2009 je bilo v Avstraliji, bil sem tretji s pol sekunde zaostanka za Stevom in že to, da sem bil na stopničkah ob njem, ko je postal svetovni prvak, je ena boljših stvari, ki so se mi doslej zgodile v karieri. Ljudje vedo, da sem bil tudi sam že velikokrat blizu, morda bo podobno, če mi uspe.

V enduro se torej še ne boš podal, si spustaš?
Zagotovo sem tekmovalec v spustu. Rad vozim enduro, včasih smo mu rekli kar gorsko kolesarjenje. Ko je postajal disciplina, me je zanimalo, tudi vzdušje mi je všeč, a moja strast so dirke svetovnega pokala v spustu. Rad imam vso tehnologijo in natančnost, ki jo srečaš v spustu. Čez nekaj let bi se poskusil tudi v enduru, zdaj pa le občasno, za zabavo.

Tvoj najlepši spomin iz Slovenije? Prvič v svetovnem pokalu ali kaj drugega?
Zagotovo moj prvi svetovni pokal. Proga mi je bila zares všeč. Nad uvrstitvijo sem bil razočaran, čeprav se mi zdaj šesto mesto zdi neverjetno, desetinko sekunde za stopničkami. Samo enkrat si prvič v svetovnem pokalu in če bi prišel naravnost na stopničke, bi bilo to res nekaj posebnega. A mi je uspelo na tretji dirki, tako da mi ni bilo treba predolgo čakati. Vzdušje v Mariboru pa je bilo odlično in vedno sem se rad vračal. Vesel bi bil, če se svetovni pokal vrne tja.

Kako ti je všeč v Bovcu? Precej drugače, kajneda?
Res je drugače, gore so neverjetne. Slovenija ima kar nekaj hribov, a takšnih še nisem videl, spektakularne so. Pa reka neverjetne barve, takšno lahko vidiš pri nas na Velikem koralnem grebenu, ne pa v gorah. Poškodovan sem, tako da sem kolesaril le po cesti, ampak tudi o gorskem kolesarjenju slišim dobre stvari.

Se že veseliš svetovnega prvenstva doma v Cairnsu čez dve leti?
Da, prihodnje leto imamo spet svetovni pokal, nato pa v 2016 svetovno prvenstvo. Veselim se, če bi lahko zmagal doma, bi bila to popolna zgodba moje kariere. Upam sicer, da mi uspe že prej, že letos se bom zelo potrudil, saj sem si preostanek sezone že pokvaril. A zmaga doma, že samo dirkanje na SP doma pred koncem moje kariere - verjetno bom potem še kaj dirkal - to je sanjsko.

Si bil na prvenstvu v Cairnsu že leta 1996?
Bil sem v Cairnsu, a me gorsko kolesarstvo ni zanimalo, nisem vedel veliko o njem, dirkal sem BMX in si nisem ogledal prvenstva. Malo mi je žal, da nisem šel vsaj pogledat, bil sem 5 km stran, a tako je bilo. Naslednje leto sem se začel z gorskim kolesarstvom.

urteamracing.com/mick-hannah
www.facebook.com/SikMikHannah

Na uvodni fotografiji uradni Mickov portret ekipe UR Polygon, spodaj pa s prirediteljem Soča endura Macem na bovškem placu.

Deli

Notizie correlate

Vir: www.mtb.si

Commenti

I più letti