Kdaj vključiti otroka v šport ?

Pri odgovoru na vprašanje je potrebno upoštevati nekaj dejavnikov, med katerimi je zagotovo pomembnejši specifika športa. Ločiti moramo športe z zgodnjo ali pozno specializacijo. Športi z zgodnjo specializacijo temeljijo predvsem na tehniki, ki jo, za vrhunski rezultat, otrok mora osvojiti v zgodnjih letih. Taki športi so npr. gimnastika, balet, umetnostno drsanje. V to skupino se uvrščajo tudi panoge, kot npr. smučanje ali plavanje. Atletika, kolesarstvo in drugi vzdržljivostni športi ter športi moči spadajo med športe z relativno pozno specializacijo. Obdobje za vključevanje specifičnih vsebin in treninga za doseganje vrhunskih rezultatov je zato pri otrocih zelo različno.

Drugi vidik je upoštevanje in razlikovanje biološke in kronološke starosti. Ko govorimo o otroku oz. mladostniku, govorimo o organizmu v razvoju. Na razvoj vpliva veliko število dejavnikov in razlike med kronološko enako starimi otroki ali mladostniki so lahko velike razlike. Praviloma so prej uspešni biološko bolj razviti otroci. Nikakor pa ta prednost ni kazalec ali zagotovilo, da bo otrok oz. mladostnik uspešen tudi pozneje, v odraslem obdobju. Slednje je pogosto zmotno mišljenje nekaterih trenerjev in staršev.

Otrok ni pomanjšani odrasli. To dejstvo bi moral poznati vsak, ki dela z otroki, še posebej starši. Otrok zaradi specifik v razvoju, tako telesnem kot duševnem, ne moremo enačiti z odraslo osebo, niti jim ne moremo predpisovati enakega treninga. Otroci in mladostniki so sicer sposobni telesno premagovati velike napore, vendar psihološko še niso na ravni odraslega človeka. Poleg tega so zaradi neprestano razvijajočega se telesa pod velikim tveganjem za nastanek poškodbe, v kolikor je trening zanje neustrezen ali preobsežen. Slednje velikokrat vodi v pretreniranost, izgorelost in upad motivacije za ukvarjanje z določeno disciplino.



Kadar delamo z otroki in mladostniki in kadar jih želimo pripraviti do vrhunskih rezultatov, se zavedamo, da delamo na dolgi rok. Kot že rečeno, to posebej velja za vzdržljivostne športe. V tem najranljivejšem obdobju je bistvenega pomena, da so vsebine raznolike, kar pomeni, da otrok poizkusi čim več različnih športov ter izpopolnjuje gibalne sposobnosti še do 15. leta. Do tega obdobja mora trener ali starš poskrbeti, da se njegov otrok zabava, da uživa v tem, kar počne in predvsem, da je pripravljen vztrajati v športu tudi pozneje. Šele od te starosti dalje je primerno z njim začeti z bolj usmerjeno vadbo.

Da bi otroka vzgojili v uspešnega tekača, velja priporočilo, da mladi tekači na srednje razdalje z usmerjeno vadbo ne bi začeli pred 13.-14. letom starosti, na dolge proge pa ne pred 15.-16. letom starosti. Pred puberteto naj ne bi izvajali težjih intervalnih treningov, kasneje pa s postopnim povečevanjem intenzivnosti. Vsekakor pa so za otroke primerni osnovni programi vadbe za hitrost in moč. Slednja naj temelji predvsem na raznolikosti in usvajanju pravilne tehnike, ne pa na premagovanju težkih bremen. Po prepričanju nekaterih trenerjev je pričakovana doba uspešnosti in doseganja vrhunskih rezultatov 10 let, kar pomeni, da bo ob prehitri specializaciji športnik prehitro odnehal, že v zgodnjih 20. letih, ko bi šele dobro začel z visoko intenzivnimi treningi. V študiji so spremljali japonske tekače od njihovega 14. do 21. leta. Tekli so po 2 uri 5-6-krat na teden. Študija je pokazala, da je 15% napredek v največji porabi kisika (VO2max) pri mladih tekačih dosegljiv tudi pri mladih, ki bi s treningom začeli pozneje. Podobne ugotovitve glede zvišanja VO2max za 10-20% navajajo tudi druge študije in dodajajo, da je podoben napredek z ustreznim treningom možen tudi v odrasli dobi.

Podobno je pri kolesarjih. Otroci naj bi kolesarjenje do 13. leta dojemali predvsem kot igro, druženje in zabavo. Seveda bo pozoren trener ves čas uvajal različne prvine, ki bodo vplivale predvsem na motorični razvoj in posledično boljše obvladovanje kolesa. Med 13. in 15. letom je obseg vadbe večji. Tudi metode vzdržljivovstne vadbe so že nekoliko intenzivnejše, saj prihaja otrok v obdobje, ko se aerobna zmogljivost najbolj poveča. Vadbe za maksimalno moč v fitnesu še ne izvajamo do zaključka pubertete. V starosti med 15. in 19. letom se prične specializacija vadbe, vendar še vedno ¾ vadbe predstavlja osnovna vzdržljivostna vadba. Letna kilometrina se poveča, mlajši mladinci letno prekolesarjio okoli 9.000 km, starejši mladinci že čez 12.000 km. Pomembno je tudi razmerje med obsegom treningov in tekmovanj. Preveč pester tekmovalni koledar lahko povzroči prezgodnji plato v izboljšanju zmogljivosti ali celo njen upad.

In še dobronameren napotek za starše: s fakultete mi je v spominu ostala misel "Vaši otroci niso vaši otroci." Ne glede na vašo (ne)uspešnost v določenem športu je vaš otrok zgodba zase. Čeprav sem z otroki delala le nekaj mesecev, sem v tistem obdobju dobila približno predstavo, kako je, kadar je otrok pod vodstvom ambicioznega trenerja in/ali starša. Predstavljam si, da so zgodbe marsikje še veliko hujše. Od neprimernega primerjanja svojih otrok oz. varovancev z drugimi, uspešnejšimi otroki, vsiljenih urnikov treningov, neustreznega pristopa in vzgoje (šport tudi vzgaja!) ter slabega zgleda, uvajanja prehranskih dodatkov in drugih sredstev za pospeševanje razvoja... Za božjo voljo, pustite, da otrok odraste, tako kot si je zamislila mati narava in pustite, da bo lahko del svojega življenja res otrok. Zagotovo je to prava pot.

Jana Bratina, dipl. kin. in Aleksej Dolinšek, dipl. šp. rek., trener kolesarstva
Pubblicato: 22.07.2015

Fonte: