Popotnik, pisec, najdete ga na blogu. Aktiven je na instagramu in twitterju, pa še kje bi se ga dalo najti. Član Pici - Bici tima, kolesar, ne samo gorski. No, je tudi občasni pisec na naši strani.

Marko Šajn

Vzdevek: odvisno od kroga prijateljev. V mtb vodah - specjalkar
Kraj: originalno Pivka, od študija dalje Ljubljana
Starost: 25
Pripadnost klubu: Pici Bici

Boštjan: Zanimivost, ki je morda ne vedo vsi je, da si včasih treniral smučanje, zdaj veliko kolesariš, hkrati pa si tudi slikar in oblikovalec. Kje se šport in estetika združita oziroma v kakšnih situacijah imaš možnost zadovoljiti oba pola svojih interesov?
Marko: Smučanje sem treniral bolj zaradi dolgčasa in družbe, pa tudi zato ker sem imel to srečo, da smo z družino veliko hodili v Dolomite. Nogomet, košarka in podobni športi me niso nikoli zanimali, mi je pa že takrat ogromno pomenilo to, da se čim več gibam in preživljam čas v naravi, in ker prav veliko izbire v Pivki nisem imel, je bilo smučanje nekaj logičnega. Tekmovalni aspekt smučanja mi ni bil nikoli pri srcu in zaradi tega se mi je tudi šport malo zameril, tako da sem s časom smučke zamenjal za skejt in snowboard, kasneje pa dodal še kolo. Slednje je moj interes zadržalo najdlje in tudi posledično pripeljalo do tu, kjer sem. Prav tako sta skejt in kolo po večini kriva za moje zanimanje za umetnost in res dvomim, da bi se kdaj znašel na ALUO, če ne bi nikoli prijel za dilo ali pa krmilo. Kolesarjenje je šport, ki ga je po mojem mnenju res lahko prikazati kot nekaj estetskega, naj gre za risbo, sliko, fotografijo, film ali tekst. Nekaj let nazaj sem se odločil, da moje navdušenje nad kolesarjenjem delim s čim več ljudmi ter tako mogoče navdušim še koga. Tako sem začel pisat blog, ki je sedaj prerastel v manjši spletni portal, skoraj na vsaki vožnji pa je bil fotoaparat z mano. In kljub temu, da me pri fotografiji zanima le njen umetniški del, tehnično znanje pa niti malo, sta mi ravno fotoaparat in pisanje omogočila delo na tujih projektih, ki mi res veliko pomenijo, še posebej pa si ne bi nikoli mislil, da bom za to dobil pošteno plačilo.

Kaj te je pripeljalo tako daleč, da si si dovolil za na kolo obleci še kaj drugega kot lajkro? :)
V lajkri se sprva nisem počutil najbolje, a ko si enkrat specjalkar, druge izbire ni … No, vsaj nog si nisem nikoli obril. Tako kot pri smučanju me tekmovalnost na kolesu niti malo ne zanima, ciklokros vozim zaradi užitka in podpiranja scene, na franjo sem šel pa trikrat; enkrat, zadnjič in nikoli več. In čeprav me lajkra spominja na tekmovalnost, strogo trdim, da na cestno kolo ne sodi nič drugega kot oprijet dres in cestna čelada (če že mora biti). Nekaj estetike mora bit! No, potem ko sem končno kupil dovolj oblek za na cestno kolo, se je pojavilo zanimanje za gorsko kolesarstvo, in evo ga, spet morem zapravljat denar za cunje, namesto da bi dal na stran za še kakšen bajk! Potovalni bajk, specialka, ciklokros, enduro.

Kakšne pa imaš plane za letošnje poletje?
Predvsem preživeti čim več časa na vseh od naštetih. Med drugimi načrti je tudi grevlanje v Angliji, Les2Alpes z Labelom (mtb), in če bo vse po sreči še obisk prijateljev čez lužo, seveda gre takrat potovalno kolo zraven. Že nekaj časa me drži poskusit odpeljat kakšno enduro tekmo, firbec me matra navkljub moji nezainteresiranosti za tekmovanja in mogoče se letos celo opogumim.


Tam nekje med skalovjem.

mtb.si (standardna): Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?
Nekje, kjer sem prvič in v dobri družbi. Ko so zdraven Nina, Vanja in Boštjan, je prava izbira mtb, na specialki najbolj uživam z Jernejem in PB klapo na sploh, potovalno kolo je pa rezervirano za Jureta in Klemna – trioadioporkodio!

Tvoj popoln dan brez kolesa?
Kjerkoli v gorah.

Kaj bi počel, če ne bi nihče izumil gorskega kolesa?
Večkrat oblekel lajkro.

Povej kaj o svojem najljubšem kolesu.
Trenutno mi je najbolj pri srcu Specialized AWOL, predvsem zaradi svoje vsestranskosti in voznih lastnosti, ter zaradi tega, ker ga je oblikoval znanec.

Tvoje prvo kolo?
Rdeč Rog BMX 12”.

Tvoj vzornik?
Ne vem če je ravno vzornik, je pa najbližje temu. Prijatelj, ki je imel prste vmes v skoraj vseh projektih, zaradi katerih sem se začel ukvarjati s fotografijo in pisanjem o kolesarstvu. Daniel Wakefield Pasley. V čast mi je, da sodelujeva in mu bom za vedno hvaležen za vse priložnosti, ki mi jih je omogočil.

Tvoj mladi obetavnež za prihodnost?
Slovenija ima ogromno potenciala za razvoj res kvalitetnih športnikov in če že moram nekoga izpostavit, bi bil to Primož Tanko. Res škoda, da se sponzorjem zdi bolj pametno vlagati v selfije na socialnih omrežjih kot v talentirane rajderje, ki bi jim pomoč prišla še kako prav.

Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobil ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?
Nič se ne zgodi samo od sebe, lopato v roke pa manj jamrat.

Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnil?
Sicer padam kar pogosto, a na srečo ni nikoli resno … dlje od izpahov še nisem prišel. Me pa vsake toliko bolečina v kolku spomne na res boleč padec z BMXom. Ne spomnim se točno, kateri trik sem delal na mini rampu, a nekaj je šlo narobe in medtem ko je BMX nadaljeval svojo pot proti dnu krivine, je moja desna noga vztrajala na kopingu. Takrat sem edinkrat v življenju naredil špago in bolečina je bila tako močna, da mi je noga za nekaj časa otopela in se nisem mogel vzdigniti. Seveda nisem obiskal zdravnika in po cca. dveh tednih sem že kolikor toliko normalno hodil brez, da bi me vsak gib zabolel. Verjetno bom to še kdaj obžaloval.


Včasih čez dropek in med drevesa.

Preberi še:
Na verigi: Boštjan Brzin
Na verigi - pravila in dosedanji izprašani

Naslovna fotografija je iz osebnega arhiva, avtorja ostalih dveh pa sta Danijel Kovačič in Boštjan Brzin


Pubblicato: 15.03.2016

Fonte: www.mtb.si