Kolesarstvo in spust ob tem slovesu nista hudo pomembna. Seveda se bomo Zarje spominjali tudi na kolesu, a spominjali se je bomo predvsem po njenih človeških lastnostih, bolj kot po trivialnih športnih dosežkih.

Upam si reči, da Zarja na šport ni gledala tako resno, da bi mu dajala vse in od njega ogromno pričakovala. Da je na življenje gledala širše in bolj zrelo. Saj ji je gorsko kolesarstvo pomenilo veliko, predstavljalo ji je izziv in priložnost za razvijanje in dokazovanje njenih sposobnosti. A v njem je bila po mojem še bolj zaradi izražanja same sebe in zaradi ljudi, zaradi družbe, ki ji je ustrezala in jo sprejemala.

Že pred časom sem razmišljal o tem, kako se je na dirkah v spustu, pred kamerami, fotoaparati in mojim mikrofonom v nekaj letih razvila iz razposajene deklice, ki na videz ni ničesar jemala resno, v zrelo športnico, pripravljeno za veliki oder, za med najhitrejše in največje na svetu, kamor bi gotovo že prispela, če ne bi imela smole s poškodbami.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
•  

Zarja je s tekmovalnim kolesarjenjem (v krosu in nato v spustu) začela pri Kolesarskem klubu Završnica, tu pa je nekaj vrstic iz ekip, v katerih je nadaljevala športno pot.

“Zarja, skupaj smo rasli, zmagovali, se naučili sprejeti neuspehe z dvignjeno glavo, se smejali do solz ter zadrževali solze ob bolečini, se učili premikati meje mogočega, verjeti vase, živeti na polno. Pogrešamo te.” - KK Črn trn

“Najino sodelovanje je bilo zelo unikatno. Vse si je zapomnila in vzela zelo resno, čeprav ti včasih v tistem trenutku ni dajala takega občutka. Po določenem času pa sem dojel, da si je pravzaprav vse zapomnila. Iz katastrofe je znala naredit nekaj dobrega. Na vprašanje kako je šla tekma – da je bilo na da je bilo po nekaj sekundah drevo preveč blizu. Ampak do tja pa ji je šlo bombastično ..." Samo, Unior Tools Team

“Vedno je imela profesionalen in korekten odnos do vsega, kar je delala. Ob zelo trdem delu je vedno znala uživat vsak košček življenja in spravit svojo pozitivno energijo tudi na druge, na mene gotovo.” - Tine, UTT

“Običajno sem bil zadnji, ki sem z njo govoril, preden se je podala na progo. Čeprav je bila v zadnjih minutah do starta nervozna, je imela na obrazu še vedno nasmeh ... Taka bo tudi ostala v mojem spominu.” - Feri, UTT

“Po vsaki poškodbi je bila pozitivna in dejala, da ko se vrne, bo še hitrejša in močnejša. Vsi bi se morali zgledovati po njeni dobri volji in ljubezni do življenja, ker nikoli ne vemo, kdaj in kje je naš konec.” - Kevin, UTT

“Spomnim se ene mojih zadnjih tekem, ko sem že trepetal, ali bo na progi dosegla boljši čas od mene. Na tisti tekmi smo se nato dogovorili za sodelovanje, v bistvu je bila moja prva "varovanka" in v čast mi je bilo delati z njo in spremljati njen napredek in njene uspehe, tudi če je imela kdaj smolo, se je vedno znala pobrati in z nasmehom nadaljevati svojo spustaško pot.” - Miha, UTT

“Zarja, le kako naj imam zdaj sama pod kontrolo najine fante? Zdi se tako nemogoče, kot boleče dejstvo, da mi ne boš nikoli več pomežiknila.” - Tanja, UTT

“Idol in za vzgled ... Lahko bi še našteval, ampak ne bi kmalu nehal pisati, saj je bila Zarja veliko več, kot lahko opišemo z besedami. Pogrešali te bomo Zarja!” - Žiga, UTT

“Ob misli na Zarjo se bom najprej spomnil njene radovednosti. Zanimalo jo je prav vse na tem svetu in nikoli ji ni bilo nerodno “stegnit jezika” in vprašati. Radovednost jo je gnala k odkrivanju novih ljudi in krajev in tudi zato je v svojem kratkem življenju videla in doživela zelo veliko.” - Grega, UTT

Uvodna fotografija Vanja Kodermac, Hafjell 2013


Pubblicato: 26.08.2016

Fonte: www.mtb.si