Dirkanje v spustu sredi decembra? Da, na Filipinih. Z drugega konca sveta poroča Iztok Slapnik:

Medtem, ko doma temperature ostajajo okoli ledišča, sva se z našim projem Juretom Žabjekom (Unior Tools Team) odpravila na izlet v tople kraje - na Filipine, kjer se je pravkar začelo suho obdobje z sončnim vremenom in temperaturami, ki redko padejo pod 28 stopinj.

Eden od glavnih ciljev najinega izleta je bil tudi udeležba na zadnji tekmi sezone filipinskega pokala v krosu in spustu, ki je bila na sporedu 11. in 12. decembra.

Prizorišče Narvacan v provinci Ilocos Sur mi je zelo dobro poznano, saj sem tam aktivno sodeloval pri gradnji prog. Nahaja se približno 400 km severno od glavnega mesta Manila, vendar običajno vožnja tja zaradi nemogočega prometa pogosto traja tudi več kot 10 ur.

Na prizorišče sva prišla že v petek, dan pred uradnimi treningi, ko na prizorišču še ni bilo veliko drugih tekmovalcev. Župan mesta Narvacan nama je celo priskrbel zasebni shuttle, Polaris RZR. Naj ne omenjam, da se nama je zdela pot navzgor vznemirljivejša od poti navzdol, hahaha …

Proga je bila izredno tehnična in prašna, praktično brez oprijema. Tudi Jure je imel sprva obilico težav pri iskanju pravega ritma, da zase raje niti ne govorim.
V soboto je proga postala še bolj prašna in drseča. Uspelo nama je narediti samo dve vožnji, nato pa sva se raje odločila za malo relaksacije in obisk slapov v bližnji okolici.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
•  

Dirka

Čas za nedeljski finale. Zgodaj zjutraj sva dobila družbo iz velike Britanije, Sloveniji dobro poznana proja, Bena Deakina in Ollyja Willkinsa, ki sem ju prav tako povabil na izlet v tople kraje. Na prizorišče smo prišli nekoliko pozno, tako da nismo uspeli narediti nobene vožnje pred kvalifikacijami. Ben in Olly pa sploh nista uspela spoznati proge pred začetkom ...

Kljub temu nama je v kvalifikacijah obema uspela uvrstitev na 1. mesto. Jure je bil najhitrejši v kategoriji elite, s 16 sekundami prednosti pred drugouvrščenim, jaz pa v kategoriji 30-39 let, kjer sicer res ni bilo neke prave konkurence, s 30 sekundami pred drugouvrščenim. Seveda je bil Juretov čas za okoli 40 sekund boljši od mojega!! Ben in Olly pa sta se uvrstila v prvo peterico elite!

Jure je v finalu po pričakovanju pokazal svoje znanje in talent in svoj kvalifikacijski čas izboljšal še za 6 sekund in na koncu je bil edini s časom pod tremi minutami (2:55). Zmagal je s 14 sekundami prednosti pred drugouvrščenim, lokalnim prvakom Jerickom Farrom, in 16 sekundami pred tretjim, Joeyem Barbo. Sledila sta Ben na četrtem in Olly na petem mestu, z okoli 30 sekundami zaostanka za Juretom.

Meni ni šlo vse po planih ... Začetek je bil zelo dober in imel sem občutek, da bi lahko svoj čas iz kvalifikacij izboljšal za kakih 20 sekund, nakar sem predrl zračnico in malo kasneje tudi padel. Kljub temu mi je uspelo zadržati prvo mesto v kategoriji, z 10 sekundami prednosti pred prvim zasledovalcem.
Naj še dodam, da smo vsi tujci nastopili z kolesi za enduro!

Tekma je bila izpeljana na zelo visokem nivoju, gostoljubnost domačinov pa neizmerna. Visoke denarne nagrade, stotine fotografiranj in novih FB prijateljev, avtogrami ... za naše razmere povsem nepredstavljivo.

Gremo še malo uživat ...

Jure

“Dirka je bila precej drugačna od tega, česar sem vajen,” sporoča Jure. “Proga je bila strma in z veliko tesnimi zavoji, zlasti v zgornjem delu. Podlaga je videti zbita in bi morala nuditi dober oprijem, v resnici pa zelo drsi. Imel sem nekaj težav, a sem obe vožnji dobil z veliko prednosti. Ljudje tu so čudoviti, razgledi pa neverjetni. Vesel sem, da sem prišel sem.”

www.facebook.com/NarvacanMTB

Olly je lepo dokumentiral, kako se dirka na slepo

Pubblicato: 19.12.2016

Fonte: www.mtb.si