Slovenci slavili na KRK-N-ROLL MTB maratonu
Pretekli vikend se je v sosednji Hrvaški na Baškem festivalu odvijal KRK’N’ROLL MTB maraton. Maratona se je udeležilo skupno 378 tekmovalcev, ki so izbirali med različnimi dolžinami proge. Najdaljša razdalja, dolga 76 kilometrov, je imela pomenljivo ime »It's a long way to the top«, 47 kilometrov dolga proga se je imenovala »High way to hell«, 27 kilometrov dolgo pa so poimenovali »Can´t stop«.
Dirke se je udeležilo kar nekaj slovenskih tekmovalcev, ki so se odlično odrezali.
Na razdalji 76 kilometrov je prvo mesto skupno in v kategoriji moški od 18 do 39 let osvojil Borut Ramšak s časom 3:17:09. V kategoriji moški grand masters se je prvega mesta prav tako veselil Lucjan Premrn s časom 3:48:37.
Na razdalji 27 kilometrov sta Jani Mušić in Rok Mihelj zasedla 2. in 3. mesto v kategoriji moški od 18 do 39 let s časoma 1:18:12 in 1:22:03.Na enaki razdalji sta na stopničkah stali dve slovenski tekmovalki.
Zmagala je Anja Lamovec s časom 1:24:55, Eva Premrn pa je osvojila 2. mesto s časom 1:45:44. Natalija Stare pa je na 47 kilometrih s časom 3:24:46 osvojila 3. mesto.
V močni konkurenci si je prvo mesto skupno in v kategoriji master izboril Iztok Kuret. Na razdalji 47 km (High way to hell) je v cilj prišel v dveh urah, 11 minutah in 30 sekundah. Drugo mesto v kategoriji moški grand masters pa je osvojil Igor Tiefengraber.
Iztok Kuret je po dirki odgovoril na nekaj vprašanj.
- Kakšne so bile vremenske razmere?
Pogoji so bili za moj okus odlični. Toplo, vendar ne prevroče in brez vetra. Deževje iz prejšnjih dni in nočna vlaga pa je začinila nekatere dele proge, da so bili vse prej kot enostavni.
- Kakšni so bili prvi vtisi po tekmi?
Ko zmagaš, so vedno občutki superiorni. Dober je občutek, ko lahko dvigneš roke. Veliko se mi je pletlo po glavi že med samo dirko in čeprav sem ateist, sem molil v vsaj štirih jezikih, da ne bo kakšnega defekta. Na to sem tudi mislil, ko sem prečkal ciljno črto - vso sezono me je spremljala sreča.
- Si zadovoljen s tekmo in rezultatom?
Le kako ne bi bil? Generalne zmage nisem pričakoval. Dirko sem dobil na klanec, čeprav po navadi na klancih ne blestim. Takoj sem napadel prav zato, da bi naredil do Mesečevega platoja čim več škode in razredčil konkurenco. Ko sem prišel na ravnino, nisem mogel verjeti, da nimam nikogar na kolesu. Zbral sem pogum in nisem popuščal s tempom do samega cilja in kar bo, bo. Tako sem vozil sam v bistvu celo dirko. Tokrat se mi je vse poklopilo, odlične noge sem imel in sem seveda zelo zadovoljen.
- Kakšna je bila organizacija?
Organizator Adria bike me je fasciniral že na dirki 4Islands in kvaliteto je potrdil tudi na Husqvarna Adria bike series. Res visok nivo organizacije, top ekipa.
- Kako bi ocenili progo z zahtevnostjo?
Pravijo, da je proga tako zahtevna, kot si jo sami naredijo tekmovalci. Meni je bila očitno pisana na kožo. To razdaljo sem izbral, ker nimam časa delati tako dolgih treningov, da bi lahko na polno dirkal tudi na najdaljši razdalji. Upam, da bo prihodnje leto drugače.
- Ali so bile kakšne težave med tekmo?
Na dirki so vedno težave, ampak če ti gre, jih odmisliš. Vesel sem, da nisem delal napak in seveda, da nisem preluknjal plašča. Na treningih po Krku, sem še vedno do sedaj krpal. Tega me je vedno strah, saj me tovrstne težave redno spremljajo.
- Kakšna je bila konkurenca?
S konkurenco tokrat skoraj nisem imel stika. Vendar tudi sicer ni bilo do sedaj nikoli problemov, če se pogovarjamo o tej seriji dirk. Tudi tisti ki zaostajajo, se zelo pošteni umikajo in dajejo prostor. Tudi medsebojna pomoč ni redkost. Borbenost pa je vedno prisotna in prav je tako.
Pubblicato: 16.10.2017
Fonte: Katja Stenšak & Maša Kuret