Zmaga in tretje mesto Martina Koželja na Red Bull 400

 

Martin Koželj je navdušen tekač, ki se že nekaj let preskuša v teku na vrh smučarskih skakalnic Red Bull 400.

Le redki odtečejo na vrh skakalnice, saj se večina na vrh priplazi po vseh štirih. To zagotovo ni Martin Koželj, saj se je letos na dveh Red Bullovih tekih na Finskem in Češkem povzpel na zmagovalne stopničke. Prvič z zmago, drugič je osvojil tretje mesto.

Preberite, kako je opisal dogodka.

RED BULL 400 LAHTI

V začetku pomladi se že nekaj let zapored začne sezona Red Bullovih tekmovanj teka na vrh smučarske skakalnice. Evropska otvoritvena tekma se je letos odvijala na Finskem, kamor sva se skupaj z mojim dekletom Saro Novak odpravila na 14-dnevno potovanje, tekma pa naj bi bila najino zaključno dejanje in vrhunec potovanja. Na poti do tja sva izkoristila trening na Slovaškem na skakalnici v Štrbske Pleso. Od tod naprej se teren razprostre v neskončno ravnino, zato sva preostanek poti izkoristila za uživanje in odkrivanje novih krajev.

Skakalna arena v Lahtiju je objeta v lepem in populacijsko zelo mladem mestu Lahti. Obdaja jo urejen športni park z odličnimi smučarsko-tekaškimi progami in tekaškim stadionom. Tukaj se je odvijalo že več zimskih tekmovanj najvišjega ranga v nordijskih disciplinah. Skakalnica je skoraj v celoti umetna. Zgornji del "pukla" se dviga nad tlemi, zaletišče pa je v celoti v zraku. Podporni stolp zaletišča vsebuje dvigalo, s katerim smo se vračali z vrha zaletišča. Velika skakalnica, na kateri smo tekmovali, je označena z oznako K116 in je ena manjših v seriji. Naš štart se je začel relativno strmo navzdol, saj se razdalja starta prestavi na točko, ki zadosti oddaljenosti 400m od cilja.

Udeležba na tekmi je bila mednarodna, glavni favoriti pa so vseeno bili Finci. Za glavnega je veljal dvakratni olimpijski  in svetovni prvak v teku na smučeh Iivo Niskanen. Prav z njim sem se boril že v kvalifikacijski skupini. Začutil sem, da je premagljiv, ali pa le hrani moči in ne kaže, česa bo sposoben v finalu.

Finale se je, za spremembo od kvalifikacij, odvijal v dežju. Sicer so pogoji za vse enaki, vendar plastika, s katero je pokrita skakalnica za letne skoke, postane zelo spolzka. V takšnem  primeru vsak prav gotovo bolj izkorišča mrežo, s katero je prekrita skakalnica. Zame je bil to dvajseti finale na tekmah Red Bull 400. Zaradi toliko izkušenj sem bil na startu zelo samozavesten. Dovolj poznam svoje telo in kako se odziva v taki strmini in kratkotrajnem naporu.

Red Bull 400 je namreč tekmovanje, kjer so vključene najbolj intenzivne cone, vse od VO2 dalje in kjer laktat doseže tako visok nivo, da nam po domače povedano ''odreže noge''. V spopadu sem sledil prvi bojni liniji vse do sredine  doskočišča. Od tod dalje nas je bilo vse manj in manj v ospredju. Pravzaprav mislim, da sta mojemu koraku sledila samo še dva tekmovalca. Glavno razliko za zmago pa sem naredil na najpoložnejšem delu skakalnice. Uspelo mi je iz težkega koraka preiti v tekaški ritem. Pretekel sem cel prehod do nove strmine zaletišča. Tam sem se počasi začel zavedati, da grem lahko z dobrim tempom zmagi naproti. Le to sem osvojil z novo postavljenim rekordom, popravljenim za dobrih šest sekund, ki pa zaradi slabega merjenja časa ni bil uradno priznan.

Tako se mi je uresničila želja, prvič sem si prislužil zmago na meni zelo ljubi preizkušnji. Zaradi vseh dejstev, ki sem jih naštel: otvoritvena tekma za Evropo, zame oddaljen kraj - Lahti, moja dvajseta tekma na skakalnici, postavljen rekord, rojstni dan mojega dekleta ... mi bo ta trenutek ostal v lepem spominu in dober dokaz, da sem zmožen nečesa, o čemer sem prej samo sanjal.

RED BULL 400 LIBEREC

Letos so na sporedu tri nove skakalnice. Ena od teh je skakalnica v Liberecu, na Češkem, katera je nadomestila skakalnico v Harrachovu. Tam sem bil prav na vseh štirih izvedbah.  Na zadnjem obisku tekme v Harrachovu sem na tej tekmi prvič stopil na podium in dosegel tretje mesto.

Z veliko motivacije in dobro pripravljenostjo iz Lahtija sem komaj čakal na nov spopad. Ker je konkurenca v tem osrednjem delu Evrope najtežja, sem vedel, da bo za zmago potrebno veliko sreče in dobro fizično in mentalno stanje. Vseeno sem z veliko željo ciljal na stopničke.

Skakalnica Liberec je umeščena v čudovit kraj. Nahaja se na smučišču oz. hribu Ješted. Na vrhu hriba je znamenita stavba, ki spominja na vesoljsko postajo. Zgradba zgleda kot antena in služi kot postaja za gondolo. Poleg tega je v njej še hotel in razgledna točka. Pogled s skakalnice me spominja na razgled s Pohorja, saj se pod njo razprostira mesto Liberec, enako kot Maribor pod Pohorjem. Skakalnica je naravna, kar pomeni, da njen naklon ni podprt ali dvignjen na kakršnikoli konstrukciji. Skakalnica ima oznako K-134.

Tekma je bila razdeljena na tri runde. 9 kvalifikacijskih skupin po 70 tekmovalcev, od koder si se lahko uvrstil v eno od dveh polfinalnih skupin po 75 tekmovalcev, kjer smo se pomerili za izbor finalistov. V finalu je nastopilo 50 tekmovalcev. Do finala sem se trudil prihraniti čim več moči, ki jo bom lahko koristil v finalnem spopadu.

Sicer se bo to slišalo smešno, vendar tudi ''šparanje'' ni lahka naloga. Oceniti samega sebe, koliko procentov manj energije lahko vložiš, da boš še vedno dosegel primeren čas za napredovanje v naslednji krog. Do finala sem dojel, da je konkurenca pričakovano težka. V boj bom moral z najboljšimi Slovaki in Čehi. V finalni seriji sem uspel priti v ospredje še s tremi tekmovalci. Ko smo se približevali zaletišču, mi je bilo jasno, da bo borba potekala do zadnjega metra. Poleg tega pa smo bili tam štirje, kar pomeni, da bo eden ostal brez uvrstitve na stopničke. Tokrat sem napadal s četrtega mesta in si priboril tretje, do prvega mi je zmanjkalo samo 7 sekund. Vzdušje je bilo nepopisno, saj so bili navijači zbrani ob skakalnici in oblikovali špalir do vrha. Uspel sem uresničiti željo in namen, da tudi na Češkem končam na stopničkah.

Zelo se veselim vseh tekem, ki me letos še čakajo in samo želim si lahko, da bom nadaljeval v podobnem slogu.

Odlično se je odrezala tudi moja punca. V do sedaj, po mojem mnenju, eni najhujših ženskih konkurenc, je dosegla 31. mesto. Za njo so te tekme še nekaj novega, vendar z upoštevanjem vseh mojih nasvetov in pridnega dela s trenerjem Simonom Cirnskim, dosega lepe rezultate in bliskovit napredek, zato nestrpno pričakujem njene bodoče nastope.

Foto: Martin Koželj - osebni arhiv 

Pubblicato: 11.06.2019

Fonte: