V petek 31. januarja so se v Ljubljani zbrali predstavniki kolesarskih organizacij in turističnega gospodarstva. Pripravili so stališča, s katerimi med drugim nastopijo tudi na ponedeljkovem sestanku z ministrom za kmetijstvo in okolje glede možnosti sprememb v osnutku Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave.

Sklepi srečanja predstavnikov kolesarjev in turističnega gospodarstva

1. Gorsko kolesarstvo je za Republiko Slovenijo družbeno pomembna športna aktivnost in ekonomska dejavnost, ki obsega rekreativno, tekmovalno in turistično komponento ter jo je kot aktivnost potrebno urejati in ne prepovedovati in sicer skladno in enakopravno z ostalimi uporabniki prostora.

2. Zavzemamo se za to, da je gorsko kolesarjenje dovoljeno po poteh in v gorskokolesarskih parkih z omejitvami ob spoštovanju interesov drugih ljudi, skrbi za naravo in okolje ter prevzemanju odgovornosti za lastna dejanja.

3. Udeleženci se strinjajo, da imajo strateški interes po usklajenem in celovitem delovanju za načrtni razvoj gorskega kolesarstva, razvoj gorskokolesarskih poti, izobraževanje in usposabljanje gorskih kolesarjev ter spodbujanje priprave strokovne in znanstvene literature s tega področja v Sloveniji.

4. Pri razumevanju gorskega kolesarjenja kot potencialno konfliktne aktivnosti v prostoru gre predvsem za "družbeni konflikt med različnimi družbenimi skupinami" in pomanjkanje informiranosti odločevalcev in ne za "konflikt z vidika varstva narave in okolja".

5. Gozdne vlake, druge gozdne poti in planinske poti kot utrjene poti, kot habitatni tipi niso naravovarstveno visoko vrednoteni, torej ne morejo biti predmet posebnega varovanja po Zakonu o ohranjanju narave in za omejitev vožnje po teh poteh ni strokovne osnove.

6. Gorsko kolesarjenje kot aktivnost je popularna in atraktivna rekreacijska in športna aktivnost, s spodbujanjem katere lahko bistveno vplivamo na dobro počutje in zdravje državljanov Slovenije, spodbujamo trajnostno mobilnost ter zmanjšamo potrebne izdatke javne zdravstvene blagajne. Gorsko kolesarjenje je hkrati tudi aktivnost v javnem interesu na področju športa.

7. S povezovanje ključnih akterjev lahko v EU finančni perspektivi 2014–2020 s celovitim, načrtnim razvojem gorskega kolesarstva, razvoja gorskokolesarskih poti, izobraževanja in usposabljanja gorskih kolesarjev ter spodbujanja priprave strokovne in znanstvene literature s tega področja ustvarimo pogoje za razvoj novih delovnih mest, predvsem v trajnostnem turizmu, na podeželju, med mladimi, pospešimo razvoj lokalnih skupnosti in trajnostne mobilnosti ter prispevamo k uspešnemu in celovitemu črpanju EU sredstev za kohezijo in konkurenčnost za gospodarsko rast in zaposlovanje ter za razvoj podeželja.


Udeleženci srečanja

Andrej Bandelj, Vandrej z mano
Vladimir Cindro, KGK Volja
Milena Černilogar, KK Črn trn
Peter Dakskobler, LTO Sotočje, Soča Outdoor Festival, TKO PD Tolmin
Primož Gams, Orbea Geax
Miha Jakopič, ŠKD Avče
Jan Klavora, Soča Outdoor Festival
Darko Korbar, KGK Volja
Marko Lenarčič, Pohodništvo in kolesarjenje GIZ
Matej Obu, Slovenska kolesarska mreža
Jože Rovan, Komisija za turno kolesarstvo, Planinska zveza Slovenije
Grega Stopar, KD Rajd, mtb.si, Bike magazin
Uroš Švigelj, Bicikel.com
Jaka Tancik, ŠD Energija
Mohor Vrhovnik, Kolesarska zveza Slovenije, Calcit Bike Team
Peter Zajc, RRA Koroška, Turistično športno društvo Črna lukna
Maja Zupan, Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, RDO Gorenjske
: 01.02.2014

Izvor: www.mtb.si