Oglasil se je Jan Modrijan, 19-letnik iz Logatca, ki dirka v enduru, po novem za Energijateam.com. Te dni je našel čas za dokončanje svojega projekta - enduro kolesa iz aluminija. Takole je napisal:


Že od nekdaj sem sanjal, da bi izdelal svoje kolo, morda nekoč imel celo svojo znamko. Veliko ljudi mi je govorilo, da je to zelo težko izdelati, da potrebuješ ustrezne stroje, programe, veliko znanja, izkušenj, finančnih sredstev. Navkljub vsemu sem vztrajal in se nisem pustil prepričati v besede, ki sem jih poslušal.

Vpisal sem se na srednjo strojno šolo v Idriji, kjer sem se naučil osnov struženja, risanja načrtov, skratka pridobil določeno znanje. 15. februarja 2019 sem narisal svoj prvi model v programu CREO. Od takrat naprej sem se resno lotil projekta. Bilo je potrebno preučiti materiale, postopke, orodja. Takoj sem se odločil za aluminij. Sledilo je načrtovanje, ki je trajalo nekje dva meseca, nato nabava ustreznih aluminijastih cevi.



Sledila je izdelava prvih kosov, ki sem jih lahko izdeloval pri bližnjem obrtniku v delavnici s stružnico. Ves prosti čas sem porabil za struženje in rezkanje, pogosto pozno v noč. Tudi zapletov je bilo veliko, saj sem sproti ugotavljal, kaj vse še potrebujem. Ugotovil sem, da si moram za nadaljevanje projekta izdelati določeno orodje oziroma poiskati mojstra, ki tako orodje ima.

Projekt je malo zastal, saj nisem imel ustreznega aparata za varjenje aluminija. Po veliko opravljenih telefonskih klicih, pisanju prošenj in iskanju pravega mojstra na internetu sem se odločil, da bom tudi za to poskrbel kar sam, saj se nihče ni upal lotiti varjenja. Nihče ni upal prevzeti odgovornosti, če ogrodje slučajno poči.

Ker je nakup malo boljšega aparata za varjenje velik finančni zalogaj, poleg vseh stvari, ki sem jih moral še kupiti, mi je moj dedi Boris kupil povsem nov aparat za varjenje aluminija. Sedaj sem se lahko takoj posvetil izdelavi orodja/priprave za varjenje, vmes pa sem se učil še variti aluminij, da bodo vari čim lepši. Ko je bilo orodje končano, jaz pa kolikor toliko vešč varjenja, sem nadaljeval z izdelavo okvirja kolesa. Vari res niso bili najlepši, a nekje je treba začeti.



Sledili so še detajli, prvi preizkus kar “surovega” kolesa in nato še ličarska dala, da je kolo postalo rdeče. Ne morem povedati, kako sem vesel, saj sem kolo končal v roku enega leto, točneje 23. marca 2020. Bilo je veliko neprespanih noči, ko sem razmišljal, kaj in kako bom naslednji dal delal, vmes pa je bilo treba še v šolo in na trening, da se čim bolj pripravim na enduro tekme, saj nisem hotel izgubiti kondicije.

Pogosto sem poslušal “nejeverne Tomaže”, kar ti včasih lahko vzame motivacijo. Nisem se pustil in na koncu mi je uspelo. Seveda mi projekta ne bi uspelo realizirati brez vztrajnosti in močne želje ter finančne in moralne podpore mojih domačih, posebej mojega atija Jožeta in dedija Borisa ter Kovinostrugarstva Robert Rudolf iz Logatca, ki mi je priskočil na pomoč s svojimi stroji in znanjem. Pri vzmetenju pa me podpira Fox Slovenija. Na svoj izdelek sem izjemno ponosen.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
•  

Pa še nekaj vprašanj za Jana

Kako si izbral geometrijo?
Vozim Mondrakerja in sem se odločil za njihovo geometrijo, ker mi ustreza, dizajn pa sem zamenjal s svojim.

Pa nihajka?
Za svoje prvo kolo graditelji ponavadi izberejo trdaka. Jaz sem se odločil za polnovzmetenega, enoležajec pa je za prvič najlažji. Za kaj več bi za začetek rabil boljši računalniški program.

Nihajka je s konstrukcijo iz tanjših cevi zelo specifična.
Ja, odločil sem se za okrogle cevi in obliko z veliko trikotniki po principu konstrukcije mostov. Cevi so manjšega premera, a imajo debelejše stene. Kot se je pokazalo med izdelavo, se bom naslednjič verjetno odločil za pravokotne cevi, saj drugače prenašajo sile.



Kako se je izšlo s težo? Verjetno ni bila prioriteta.
Želel sem si priti nekako na standarno težo kolesa, kot ga dobiš v trgovini, zato sem se tudi odločil za aluminij. Kolo tehta 14,6 kilograma, s tem sem kar zadovoljen. Kar nekaj je naneslo tudi zelo debelo barvanje in lakiranje.

Boš dirkal s tem kolesom?
Za letos bom to še prepustil Mondrakerju. To kolo nameravam imeti bolj zase, da bo dlje zdržalo, saj mi veliko pomeni. Z naslednjim pa bi več testiral.

Kakšna pa je zamisel za naslednje kolo?
Punca si je zaželela kolo zase. Želi si štiriležajca v slogu Treka, geometrija bo verjetno še vedno Mondrakerjeva.

Imaš že ime za znamko?
To je pa kar zakomplicirano, veliko idej imam, pa veliko znamk je že na trgu, težko si je izmisliti kaj novega. Mislil sem uporabiti prvo črko imena in prve tri črke priimka, J-Mod, a sem se odločil, da bo zamisel še malo razvijal.

Vse fotografije so iz Janovega arhiva

Preberi še
DH bajk Made in Kamnik
Objavljeno: 24.03.2020

Vir/avtor: www.mtb.si