Je stres lahko pozitiven?

Stres je nekaj, s čimer se spopadamo vsak dan. Pa naj si bo to v šoli, službi ali v privatnem življenju. Življenje nam prinaša frustracije, konfliktne situacije, izzive in okoliščine, v katerih se ne počutimo najbolje. Takrat govorimo o distresu - negativnem stresu, ki škodi našemu duhu in telesu. Poznamo pa tudi eustres (v moderni latinščini eu pomeni dober), torej pozitivni stres, ki nas spodbudi k boljšemu delu, storilnosti in pozitivnim akcijam.

Simptomi negativnega stresa

Stres se odraža na različne načine. Simptome in posledice lahko v osnovi delimo na fizične in psihične. Prvi prizadenejo naše telo, posledično pa tudi naše zdravje. Psihične težave pa lahko vplivajo tudi na naše socialno življenje. 

Na fizičnem nivoju se stres najpogosteje odraža v obliki glavobola, utrujenosti, povišanega srčnega utripa in povišanega krvnega tlaku. Telo nas lahko hromi, dobimo prebavne težave in podobno.

Na psihičnem nivoju pa se najpogosteje odraža kot slaba koncentracija, povečana razdražljivost, utrujenost, depresivnost in nespečnost. Zgodi se lahko, da izgubimo apetit, ali pa ga preveč pridobimo.

Nezdrava telesna teža in slabe prehranjevalne navade pa lahko zdravstvene težave še potencirajo. Izguba las, zob, težave s kožo in ostali zunanji znaki stresa so prav tako pogost spremljevalec stresnih situacij.

Negativni stres ima lahko vrsto negativnih posledic, tako fizičnih kot psihičnih.

Posledično imamo pomanjkanje življenjske energije. Postanemo lahko pretirano čustveni, v življenju ne vidimo smisla in začnemo izgubljati motivacijo. Sledi zaprtje vase, razdraženost in podobno. Slednje pa lahko privede do težav s soljudmi in do mnogih konfliktnih situacij.

Kako obvladovati stres

Velikokrat se stresnim situacijam ne moremo izogniti. Še posebej, če se dogajajo v družinskem krogu ali na delovnem mestu. Vsekakor pa je pomembno, da si vzamemo čas zase.

Včasih je to težje reči kot storiti, vendar je pomembno, da si tudi med delom vzamemo kako minutko za nekaj, kar nas veseli, pogledamo sliko, ki nas navdihuje, poslušamo glasbo, ki nas sprošča, raztegnemo noge na krajšem sprehodu ali pa preprosto globoko dihamo.

V domačem okolju se moramo naučiti sproščanja, fokusiranja nase in znati reči ne. Povedano po domače - poslati vse nekam v tri krasne in reči jaz, jaz, jaz. Vzeti si moramo čas za rekreacijo in dobro počutje, si skuhati nekaj dobrega, iti na fitnes, v naravo ali pa preprosto počivati z vsemi štirimi od sebe.

Pomembno pa je tudi, da skrbimo za naš socialni krog, hobije, duhovno in osebnostno rast. Da se izobražujemo in krepimo um. Le krepak um se lahko namreč spopade s stresom.

Obvladovanje stresa je zelo pomembno za naše dolgoročno zdravje.

Prehranska dopolnila, ki nam lahko pomagajo obvladovati stres

Ašvaganda

Ašvaganda se že stoletja uporablja za pomiritev in nižanje stresa v ljudski medicini na indijskem podkontinentu.

V zadnjem času pa obstajajo tudi raziskave, ki potrjujejo, da Ašvaganda niža stres in pomirja. Lahko bi dejali, da je od vseh tablet za pomiritev, naravna ašvaganda še najboljša izbira.

Več študij na ljudeh je pokazalo, da lahko zmanjša simptome pri ljudeh s stresnimi in anksioznimi motnjami.

V 60-dnevni študiji pri 64 ljudeh s kroničnim stresom so tisti v skupini, ki je jemala ašvagando, poročali o 69-odstotnem zmanjšanju anksioznosti in nespečnosti v povprečju v primerjavi z 11 odstotki v skupini, ki je prejemala placebo.

V drugi 6-tedenski študiji je 88 % ljudi, ki so jemali ašvagando, poročalo o zmanjšanju anksioznosti v primerjavi s 50 % tistih, ki so jemali placebo.

Ašvaganda v kapsulah je odličen prehranski dodatek za zmanjševanje stresa.

Astaksantin

Astaksantin - raziskave kažejo na povezavo med oksidativnim stresom, možgani, duševnim zdravjem in splošnim počutjem.

Ravnovesje med prostimi radikali (reaktivne kisikove vrste) in antioksidanti je bistveno za zdravo fiziološko delovanje. Ko je to ravnovesje porušeno, se pojavi oksidativni stres, ki povzroči poškodbe lipidov, beljakovin in DNK.

Možgani z visoko porabo kisika (približno 20 % celotnega kisika v telesu) in omejeno antioksidativno obrambo so zelo dovzetni za oksidativni stres.

Oksidativni stres se lahko poveča pri številnih psiholoških motnjah, vključno z anksioznostjo in depresijo. Dejansko so hipokampus in čelna skorja, možganske regije, ki so vključene v simptome depresije in anksioznosti, močno prizadete zaradi oksidativnega stresa.

Študije ljudi z depresijo so odkrile povečanje označevalcev oksidativnega stresa in zmanjšanje antioksidativne obrambe. Zanimivo je, da je bilo ugotovljeno, da ima zdravljenje z antioksidanti antidepresivne učinke.

6-letna nadaljnja študija na 661 starejših osebah, ki so jo izvedli ugledni raziskovalci iz univerz v Rimu, Moliseju in univerze v Kataniji je pokazala, da so bile višje koncentracije skupnih karotenoidov v plazmi povezane z manjšo verjetnostjo depresivnega razpoloženja.

Slednja sicer ni vsebovala astaksantina temveč Koencim Q10, Vitamin E, Zinc in Glutation. Vsekakor pa ima astaksantin kot eden najmočnejših antioksidantov svoje mesto v boju proti stresu in tesnobi.

Astaksantin je naraven antioksidant, ki nas lahko zaščiti pred oksidativnim stresom.

Astaksantin je tudi ključen za močan imunski sistem.

Imunski sistem je varovalec zdravja vašega telesa. Je vaša prva in morda tudi zadnja obrambna linija pred virusi, bakterijami in drugimi nepridipravi. Če se vaš imunski sistem ne more pravočasno odzvati, lahko bolezni zlahka vstopijo v vaše telo in povzročijo nepremagljivo škodo vašemu zdravju, zato je imunski odziv izjemnega pomena.

Na žalost je tu mnogo dejavnikov, ki vplivajo na naš imunski sistem in njegovo sposobnost ščitenja našega telesa.

Oksidativni stres, ki ga v telesu povzroči preveč prostih radikalov, lahko škodljivo vpliva na imunski odziv. Kot močan antioksidant lahko astaksantin naravno zmanjša oksidativni stres in zagotovi, da vaš imunski sistem deluje v optimalnem stanju.

V raziskavi na ljudeh iz leta 2010 je skupina raziskovalcev iz La Haye Labs, Inc., Univerze Inha v Koreji in Univerze Washington v Washingtonu preučevala 42 zdravih žensk, ki so astaksantin uporabljale 8 tednov. Ugotovili so, da so tiste, ki so uporabljale astaksantin, kazale znake zmanjšanja poškodb DNA in izboljšanje imunskega odziva.

Šišandra

Šisandra zaradi svojih pozitivnih lastnosti na področju imunitete je naš nepogrešljiv spremljevalec predvsem v prehodnih vremenskih obdobjih in v zimskem času.

Šisandra vedno bolj pridobiva na veljavi kot zanimiv pripomoček pri spopadanju s stresom in kot naraven antidepresiv.

Šisandra ni nekaj novega, “new age” ali nekaj za lase privlečenega. V Sovjetski zvezi so šisandro uvrstili med tiste adaptogene rastline, ki pomagajo proti stresu in utrujenosti ter stresu, ki ga povzročata mraz in nočni napori.

Šišandra jagode so adaptogen, ki pomaga pri obvladovanju stresa in utrujenosti.

Goba Reiši

Goba Reiši (Ganoderma lucidum) ima tradicionalno vlogo pri spopadanju z vnetji, vročino in pri razstrupljanju telesa.

Goba Reiši je močan antioksidant, krepi dihalno moč, deluje protivnetno in lahko izboljša pretok krvi.

Uporablja se tudi kot pomoč pri "razstrupljanju" telesa in kot podpora jetrom.

Nekateri ji, pompozno, pravijo tudi goba nesmrtnosti.

Goba Reiši blaži nespenčost, zlasti kadar težave s spanjem prihajajo iz aktivnega uma, ki se ne želi izklopiti. Po enakem principu duševna vznemirjenost, ki moti spanec ponoči, sproži tesnobo tudi med budnimi urami, zaradi česar je goba reiši koristna 24 ur na dan.

Zdi se, da goba Reiši deluje tudi na HPA, tako da izboljšuje delovanje samih nadledvičnih žlez in je primerna za lajšanje tesnobe.

Goba Reiši pomaga pri spopadanju z anksioznostjo in depresijo.

 

: 24.11.2021

Izvor: PR 4endurance - oglasno sporočilo