Intervju z odličnim šprinterjem in  kolesarjem leta 2014 Lukom Mezgecem

1.    Luka, upamo se trditi, da si z zadnjima dvema uspešnima sezonama postal nedvomno eden najbolj poznanih slovenskih kolesarjev. Kako prenašaš pritiske medijev in ljudi, ki si želijo pogovora s tabo?

Ker sem zelo komunikativen in odprt, mi vsi te pogovori ne predstavljajo neko obveznost, prej obratno. Če je novinar pripravljen na pogovor z zanimivimi vprašanji, še toliko bolj uživam.

2.    Zdi se, da vsako leto svojim uspehom z lahkoto dodajaš nove. Kakšni so tvoji treningi?
Treningi so različni, glede na obdobja v sezoni, zato težko na kratko opišem kako potekajo. Poleg tega pa se nekoliko razlikujejo iz sezone v sezono, saj je tudi moja pripravljenost vsako leto na višjem nivoju in so zato potrebne spremembe.

3.    Kaj pa prehrana? Kakšen je tvoj jedilnik v času dirk, ali se strogo držiš jedilnika in ali se v času treningov kaj razlikuje?
Jedilnika se držim v taki meri, da še vedno jem stvari, katere imam rad. Mislim, da je poleg pravilnega razmerja vnešenih hranilnih snovi pomembno tudi to, da uživaš v hrani. Lep primer je bil na letošnjem Giru, ko sem po 12. etapah pravilne prehrane zaradi napora izgubil apetit. Takrat sem psihično potreboval nekaj kar imam zares rad. Sredi klubske večerje, ko sem videl, da so na meniju ponovno makaroni, sem vstal od mize in odšel  v bližnjo picerijo na mastno pico in dva piva. Po tisti večerji sem bil zopet kot »nov«, s polnim apetitom.
Drugače pa se mi prehrana ne razlikuje veliko v času treninga ali dirk.

4.    Kdo je bil tvoj vzornik v začetku kolesarjenja in koga (če ga) občuduješ sedaj?
Ko sem začel kolesariti mi je bil vzor Lance Armstrong. Prebral sem vse njegove knjige in pogledal vse dokumetarne filme o njem.
Danes v kolesarstvu nimam vzornika, sem pa pozoren na pozitivne stvari kolesarskih zvezdnikov.

5.    Koliko dni na leto si odsoten od doma?
180 – 200.

6.    Kako si prišel do sedanje ekipe in kaj pravijo na tvoje uspehe?
S petimi zmagami na dirki Qinghai lake (HC kategorija).  Uspehov so seveda veseli, saj sem do sedaj vedno pokazal več od pričakovanj. Na dirkah zato dobivam tudi več podpore, kar pomeni večjo odgovornost, to pa mi odgovarja.

7.    Ste zelo pestra ekipa z vseh koncev sveta, v katerem jeziku se sporazumevate in s katerim članom se najbolje razumeš?
Govorimo angleško. Najbolje sem se ujel z Bert de Backrom in Simonom Geschkejem.

8.    Kljub temu, da se vedno izpostavi zmagovalca in se manj omenja ekipo, je ravno ta zelo pomembna. Ali se kdaj zgodi, da kdo v ekipi na dirki ne sodeluje tako, kot je bilo dogovorjeno?
Ne. Vedno vsi naredimo svojo nalogo. Tisti, ki ne opravi tistega, kar se od njega zahteva, se ponavadi po dirki celo opraviči.

9.    Kakšni so tvoji občutki v zadnjih metrih dirke, ko pride do ciljnega šprinta?
To so občutki, ki jih je težko opisati z besedami. Mislim, da je takrat toliko adrenalina, da bolečin ob naporih ne čutim več, kljub visokem srčnem utripu pa sem še vedno popolnoma zbran. Kadar nimam šprinterskega vlaka, takrat opazujem okolico, katere ekipe so okoli in kje je najbolša pozicija, da ne ostanem zaprt za šprint.



10.     A imaš pred dirko kakšen poseben ritual?
Vedno je ritual. 1h pred štartom smo normalno z ekipnim avtobusom že na štartu. Tam najprej opravimo sestanek kako bomo dirkali. Če je dirka pomembna in ne poznamo trase, si jo ogledamo na ekranih v avtobusu, saj imamo vedno pripravljen posnetek iz google street view. Potem se oblečem, grem na podpis štartne liste, nazaj v avtobus kjer vzamem radio postajo, potno hrano, še zadnjič na wc, popijem Aquarius (podobno kot ledeni čaj) in pojem energijsko tablico, ter se odpravim na štart.

11.     Si kdaj razmišljal, da bi prenehal trenirat in če, kako si zbral motivacijo za naprej?
Nisem razmišljal, da bi nehal.

12.     Kako pa je s poškodbami? Ali si si že kdaj poškodoval?
Na srečo nič resnega.

13.     Kakšne dirke imaš najraje? Etapne ali enodnevne?
Raje imam etapne, saj imaš v eni dirki več priložnosti za uspeh. Pri enodnevnih gre hitro kaj narobe.

14.     Katera zmaga ti v tvoji celotni karieri največ pomeni?
Zmaga zadnje etape na dirki Giro d'Italia.

15.     Kako to, da si iz gorskega kolesa prešel na cesto?
Zaradi slabih razmer v gorskem kolesarstvu doma. Ker ni bilo prave ekipe, ki bi lahko tekmovala vsak teden v tujini, je bilo težko biti konkurenčen. Imel sem tudi občutek, da uspehi na cesti pomenijo več kot uspehi na gorskem, kar je dejansko res, saj prenosov dirk gorskega kolesarstva na TV skoraj ni in posledično ta šport spremlja veliko manj ljudi.

16.     Kaj ti pomeni priznanje za najboljšega slovenskega kolesarja?
Glede na to, da sem se pred nekaj leti, ko sem bil prvič povabljen na to prireditev, spraševal, ali bom tudi sam kdaj to dosegel, mi seveda to priznanje pomeni veliko. Dejstvo, da imamo v Sloveniji toliko izjemnih kolesarjev in da so izbrali ravno mene, samo poveča težo tega naziva.

17.    Na podelitvi si zelo navdušil z zahvalnim govorom svoji ženi in domačim. Ali si vedno tako zgovoren?
Odvisno od situacije. Ker sem ta naziv dobil prvič in ker je bila to edina prava priložnost za zahvalo ljudem, ki mi stojijo ob strani, sem jo seveda izkoristil.

18.     Kje se vidiš čez 20 let?
Športno aktiven družinski človek, ki je še vedno v stiku s kolesarstvom.

19.    Kateri predmet ti je bil v osnovni šoli najljubši in kaj si si želel postati, ki odrasteš?
Vsekakor športna vzgoja. Rad sem imel tudi zgodovino. Kar nekaj je bilo poklicev, ki bi si jih želel, največja želja med njimi pa je bila da bi postal profesionalni športnik. Takrat seveda še nisem bil kolesar, ampak me je privlačil življenski stil teh ljudi.


20.    Si velik vzornik mladim kolesarjem, gorskim in cestnim. Občudujejo te in si želijo iti po tvoji poti. Kaj bi jim svetoval?
Svetoval bi jim, naj pridno trenirajo dan za dnem in naj ne prehitevajo. Naj se ne bojijo neuspeha. Najpomembneje je da v prvi vrsti uživajo v treningih, kajti le to je ključ do uspeha.




Hvala za odgovore in veliko uspeha na tvoji poti!

Profilna stran z rezultati

: 10.12.2014

Izvor: Prijavim.se