Najnovije vesti

Želim da me Prijavim.se obaveštava o aktuelnim vestima.

Prijavim.se na sajmu sporta u Beograd. SPORT JE ZAKON!
Moje prijave (0)
×

TEKMOVALNI REZULTAT KOT OSNOVA ZA NAČRTOVANJE TRENINGA?


TEKMOVALNI REZULTAT KOT OSNOVA ZA NAČRTOVANJE TRENINGA?

Predstavljajte si, da bi lahko na podlagi enostavnega in (kar v današnjih časih ni nepomembno) brezplačnega testiranja precej natančno določili intenzivnost vašega tekaškega treninga. Tako bi kar naenkrat postalo odveč razmišljanje, kakšna naj bo vaša hitrost na intervalnih treningih, kakšna naj bo hitrost tempo teka ali pa hitrost, s katero ste trenutno sposobni preteči maraton. Hkrati bi lahko tem hitrostim za posamezen tip treninga z veliko verjetnostjo tudi zaupali. Se morda sliši preveč enostavno?

Avtor sistema, ki to omogoča in je znan pod kratico VDOT, je ameriški tekaški trener in fiziolog dr. Jack Daniels, nosilec srebrne (Melbourne, 1956) in bronaste (Rim, 1960) olimpijske medalje v modernem pentatlonu. Onkraj »luže« je med tekači VDOT sistem zelo priznan, saj s preprostim testiranjem ali pa na podlagi zadnjega tekmovalnega rezultata omogoča trening, ki je po svoji intenzivnosti prilagojen vsakemu posamezniku posebej.

Kratica VDOT se je najprej uporabljala kot okrajšava za maksimalno porabo kisika, ki jo lahko posameznik porabi v eni minuti – VO2max. Zaradi lažje primerjave med posamezniki, se maksimalna poraba kisika primerja glede na vrednosti v eni minuti, zato je pravilen zapis VO2max s piko nad črko V, kar se v angleščini prebere kot V-DOT-O2max. Od tukaj torej izhaja omenjena kratica.

Vrednost VDOT, ki jo dobite na podlagi posameznikovega zadnjega tekmovalnega rezultata (časa), je veliko boljša osnova za načrtovanje tekmovalne intenzivnosti, kot testiranje v laboratoriju. Razlog, zakaj je temu tako je, da tekmovalni čas odseva posameznikovo trenutno maksimalno sposobnost, njegovo ekonomičnost in nenazadnje tudi njegov mentalni pristop k tekmi. Vse to »izmerite« z eno meritvijo – časom, s katerim pretečete tekmovalno razdaljo in ta čas je osnova za določanje VDOT vrednosti. Jasno je, da čas, s katerim ste pretekli polmaraton v idealnih razmerah za tek in na razmeroma ravni trasi, ni ravno dobro izhodišče za napoved tekmovalnega rezultata za polmaraton v slabih tekaških razmerah. Prav tako ne more biti čas, s katerim pretečete 1000m razdaljo, dobra osnova za napoved vašega časa na maratonu, kot je to lahko čas s katerim pretečete polmaraton. Velja pa naslednje: večja kot je vaša VDOT vrednost, boljši rezultat boste sposobni doseči na izbrani tekaški razdalji.

Slednje potrjujejo tako moški kot tudi ženski svetovni rekordi, saj so časi svetovnih rekordov zelo blizu izračunanim VDOT vrednostim. Trenutni svetovni rekorder v maratonu je Kenijec Dennis Kimetto, ki je maratonsko razdaljo pretekel v času 2:02:57. Ta rezultat ustreza VDOT vrednosti 83.6, ki na podlagi izračunov predpostavlja, da bi Dennis Kimetto maraton moral preteči s časom 2:02:50. Razlika je torej samo 7 sekund! Podobno razliko dobimo tudi pri Pauli Radcliffe, ki je maraton pretekla v času 2:15:25, kar ustreza VDOT vrednosti 74.7. Med teoretičnim (izračunanim), ki znaša 2:15:19 in realnim rezultatom je samo 6 sekund razlike! Razlog za tako natančne izračune se verjetno skriva tudi v dejstvu, da je soavtor VDOT sistema, Jimmy Gilbert, nekdanji računalniški programer v ameriški vesolji agenciji NASA.

Eden glavnih kritikov Danielsovega VDOT sistema je priznani južnoafriški profesor Tim Noakes. Noakes trdi, da je maksimalna sposobnost tekmovalnega nastopa regulirana centralno, v možganih in ne samo z maksimalno porabo kisika. Noakes se prav tako ne strinja, da lahko intenzivnosti za različne tipe treninga, ki jih dobite na podlagi VDOT vrednosti, res vplivajo na razvoj točno določenih fizioloških komponent, kot to opisuje Daniels.

Več o določanju intenzivnosti za različne tipe treninga na podlagi tekmovalnega rezultata pa v naslednjem članku.


Literatura:
Daniels, J. (2013). Daniels´ Running Formula. Champaign: Human Kinetics.
Noakes, T. (2003). Lore of Running. Champaign: Human Kinetics.

Preberite še:

4. Počitek je pomemben del treninga (4. del)
3. Poenostavite si svoj trening (3. del)
2. Tekmovalni rezultat kot osnova za načrtovanje treninga?

1. Določanje intenzivnosti treninga na podlagi tekmovalnega rezultata

: 04.02.2015

Izvor: Prijavim.se

Deli

Slične vesti

Vir: Prijavim.se

Komentari

Najčitanije

Kolesarska štartna številka MTB A6, barvna
Spletna cena:

0.52 €

400 0.48 €

Tekaška štartna številka A6, barvna
Spletna cena:

0.33 €

400 0.31 €