Utrinki s svetovnega prvenstva v parakolesarstvu – Nottwil, Švica 30.julij – 2.avgust

Parakolesarstvo je ena od vej kolesarstva pod okriljem mednarodne kolesarske zveze (UCI). Namenjeno je športnikom z različnimi oblikami in stopnjami invalidnosti. Gre za panogo, ki se v svetu izjemno hitro razvija in tudi v Sloveniji se trudimo čim več oseb z invalidnostjo navdušiti za kolesarstvo.

V preteklih dneh se je slovenska parakolesarska reprezentanca mudila na svetovnem prvenstvu, ki je potekalo v švicarskem Nottwilu. Na tekmovanju se je zares zbrala vsa parakolesarska elita, kar dokazujejo tudi izjemne povprečne hitrosti, ki so jih tekmovalci različnih kategorij dosegali na sicer zahtevni, hriboviti progi. A najprej si poglejmo katere kategorije pravzaprav poznamo v parakolesarstvu.

Cestna kolesa (C1-C5) vozijo kolesarji z nevrološkimi okvarami ali delnimi amputacijami udov. Manjša kot je številka poleg oznake C, večja je stopnja invalidnosti športnikov. To sicer velja tudi za ostale kategorije parakolesarstva.



Roman Pongrac (C2) med nastopom na kronometru svetovnega prvenstva. Roman ima kronično bolezen hemofilijo in kolo poganja samo z desno nogo.

Ročna kolesa (H1-H5) vozijo kolesarji s poškodbami hrbtenjače ali nadkolensko amputacijo obeh udov. Ročnih kolesarjev je vedno več in predstavljajo močnejšo podskupino v parakolesarstvu.




Ročni kolesarji kategorije H5 si pri poganjanju kolesa pomagajo tako z rokami kot trupom. Na fotografiji naš Primož Jeralič, ki je na svetovnem prvenstvu osvojil novet točke z uvrstitvijo med deseterico.

Tricikle (T1-T2) vozijo kolesarji s težjimi nevrološkimi okvarami ali poškodbami, ki osebi povzročajo motnje ravnotežja.

Tandeme (B) vozijo slepi in slabovidni športniki, skupaj s »pilotom« ki sedi spredaj in poleg poganjanja tudi krmari kolo. Slabovidni športnik sedi zadaj in zgolj poganja kolo. Med športnikoma je potrebna izjemna usklajenost, da tandem dosega dovolj visoko hitrost.



Kolesarji na tandemih so izjemno hitri. V disciplini sta se preizkusila tudi Alen Kobilica in Tadej Valjavec kot pilot. Fotografija z letošnje tekme svetovnega pokala v Maniagu (ITA).

Verjetno si ne mislite, kako zelo hitri so elitni parakolesarji! Najvišje hitrosti na ravnini dosegajo tandemi in sicer lahko na krajših kronometrih dosegajo tudi nad 55 km/h. Cestni kolesarji višjih kategorij C4 in C5 so lahko tako hitri, da trenirajo celo z zdravimi profesionalnimi tekmovalci. Kategorije C1 in C2, kamor sodijo športniki težje invalidnosti, še vedno kolesarijo precej hitreje kot večina rekreativcev… pa čeprav uporabljajo pri tem le eno nogo ali eno nogo in eno roko… Zares neverjetno, ko zmagovalec svetovnega prvenstva na 60km razdalji z 800 višinskimi metri vzponov zmore povprečno hitrost preko 38 km/h… in to z eno nogo!

Ročna kolesa so v pravih rokah tudi zelo hitra in po ravnini dosegajo povprečne hitrosti preko 40km/h. Ročni kolesarji so nekoliko počasnejši v vzpone, na spustih pa so neulovljivi.

Tricikli so najpočasnejša (če lahko tako rečemo) kategorija parakolesarstva. Kljub temu dosegajo najboljši povprečne hitrosti nad 35km/h, kar je za relativno nestabilne tricikle že skoraj »vratolomno«.

In kako je s parakolesarstvom v Sloveniji? Trenutno je tekmovalno aktivnih 8 parakolesarjev. Prizadevamo si, da bi do paraolimpijskih iger v Tokiu leta 2020 privabili v naše vrste nove športnike, tudi v kategorije kjer zaenkrat nimamo predstavnikov. Takrat si želimo na paraolimpijske igre poslati tri športnike; dva kolesarja in kolesarko. Na paraolimpiado v Riu de Janeiru prihodnje leto bo po vsej verjetnosti odpotoval en slovenski parakolesar.

Več o parakolesarstvu na : http://www.parakolesar.si



Slovenski reprezentantje na tekmi evropske serije v Piacenzi (ITA). Ekipo so sestavljali Roman Pongrac (c2), Anka Vesel (h3), Primož Jeralič (h5), Marko Sever (h4) in David Kuster (c4).

Rezultati slovenskih športnikov na svetovnem prvenstvu:

Primož Jeralič (H5)
10.mesto cestna dirka
9.mesto kronometer

Marko Sever (H4)
19.mesto cestna dirka
16.mesto kronometer

Roman Pongrac (C2)
21.mesto cestna dirka
18.mesto kronometer


Aleksej Dolinšek, dipl.šp.rek.
trener kolesarstva


: 06.08.2015

Izvor: