Čeprav si lastiš vrhunsko kolo, le-to brez pravih nastavitev vzmetenja ne prinaša vseh prednosti, ki ti jih lahko nudi. Veliko ljudi želi "tjunati" vzmetenje, da bi izboljšali vozne lastnosti, v resnici pa je malokdo na pravilno nastavitev.

Znano je, da predvsem tekmovalci v gravitacijskih disciplinah porabijo veliko časa z inženirji v želji, da poiščejo najboljše lastnosti vzmetenja, ki jih nato izkoristijo v tekmovalnem delu sezone.

Podobnih testov se poslužujejo tudi najboljši tekmovalci v krosu. To s pridom izkoriščajo kalibri, kot so Julien Absalon, Nino Schurter in drugi. Navsezadnje je pomembna vsaka sekunda.

Vzmetenje kolesa za kros se večinoma giblje okoli 100 milimetrov. Kratek hod pomeni malo manevrskega prostora, zato se napačne nastavitve hitro seštevajo. Pri vzmetenju se osredotočimo na nastavitev primernega tlaka, nastavitve rebounda (hitrosti vračanja), ter low speed compression, če ga tvoje vzmetenje ima. Ostalih nastavitev vzmetenje krajšega hoda načeloma ne ponuja.

Nastavitve vedno testiraj pri optimalnem tlaku plaščev, saj lahko v nasprotnem primeru dobiš napačne rezultate.


V bojni opremi se vsedeš na kolo in preizkusiš, za koliko se poda vzmetenje. Pomeriš razdaljo, ki jo je naredila gumica, in izračunaš sag.

Nastavitev tlaka

Najprej se loti nastavitve tlaka. Tega naj bi nastavil na približno 20 % posedanja.

Primer: če ima tvoje vzmetenje 100 milimetrov hoda, naj se pri statični obremenitvi, ko sediš na kolesu v polni bojni opremi (kolesarska oblačila, čelada, čevlji ...), posede za 2 cm. To naj bo tvoja osnova. Po potrebi ga prilagajaj za nekje plus / minus 5 %.

Če boš vzmetenje še vedno pogosto izkoristil do polnega hoda, razmisli o vgradnji distančnika, t.i. volume spacerja. Ta bo v zgornjem delu hoda naredil vzmetenje bolj progresivno, z drugimi besedami,za isti skrček bo potrebna večja sila.

Nasprotno je, če vzmetenja ne koristiš v celoti. V tem primeru poskusi znižati tlak ter testiraj, ali ti mehkejša nastavitev odgovarja. Če bo tlak previsok, bo zaradi tršega vzmetenja stik s podlago slab.

Premehko vzmetenje lahko daje nelagoden občutek posedanja in se obnaša, kot če bi plul z ladjo. V mislih imej, da se s spreminjanjem tlaka v vzmetenju spreminjajo tudi druge nastavitve - vračanje in stiskanje.


Si raje zajec ali želva? Plus ali minus? Trši ali mehkejši? Gumb za nastavljanje hitrosti vračanja se skriva na koncu desne noge vilice.

Rebound

Iskanje nastavitve rebounda oziroma hitrosti vračanja se je najbolje lotiti s sredine. Hitrost naj bi bila nastavljena do te mere, da kolo na neravninah ne odskakuje (vračanje ne sme biti prhitro), še vedno pa se mora lega vzmetenja med neravninami postaviti v prvotno stanje (ne sme biti prepočasno).

Za testiranje nastavitve rebounda zadnjega vzmetenja lahko uporabiš vožnjo čez robnik. Pri počasnem premikanju na kolesu se zapelji sede z robnika (cca. 10-20 centimetrov višine) ter spremljaj delovanje vzmetenja. To ne sme porabiti preveč časa, da se vrne (ne sme biti prepočasno), prav tako pa mora biti ravnoprav hitro, da se po tem, ko se vrne v prvotno lego, kolo ne zaziba več.

Pri tem pazi, da se ne dotikaš zavore, saj so lahko rezultati napačni. Pri nastavitvi, ki jo dobiš, je meja optimalne nastavitve vračanja cca. 3 klike proti hitrejšem delovanju, počasnejša nastavitev pa nekako ni potrebna. Sprednjega vzmetenja se lahko lotiš po občutku, mora pa biti vsaj tako hitro kot zadnji amortizer.

Ker prihaja sila rebounda iz samega amortizerja, je njegovo spreminjanje, ko najdeš optimalno nastavitev, načeloma nepotrebno.


Bolje pomeriti dvakrat, se poigrati s tlakom, kot imeti pretrd zadek.

Hitrost stiskanja

"Low speed compression" omogoča nastavitev hitrosti posedanja, ki nastaja pri gibanju kolesarja oz. mehkih prehodov na terenu (bande, kopresije ...).

Sila prihaja s samega terena, zato lahko njegova nastavitev v nasprotju z vračanjem variira glede na teren. Nastavitve se je najbolje lotiti iz smeri najmehkejše nastavitve ter jo postopoma povečevati.

Če se ti zdi, da je kolo premehko, povečaj low speed compression. Pogosto so to vožnje skozi gladke prehode, naprimer bande, kjer zahteva kolo večjo stabilnost. V nasprotju s tem se pri vožnji skozi kamnit oziroma "razmetan " teren, poslužuj manjše kompresije. Pri vožnji v obeh situacijah najdi kompromis.

Zaključek

Kljub temu, da vzmetenje krajšega hoda ponuja manj možnosti nastavitev kot njegovi "daljši" sorodniki, bo njegova optimalna nastavitev pomenila mnogo lepšo in tekočo vožnjo na terenu. Morda same razlike na začetku vožnje niti ne opaziš, če pa se boš cel dan vozil po skalnati podlagi, ti bodo tvoje roke in cel zgornji del telesa hvaležni.

Na dirkah se razlike delajo predvsem proti zaključku in tudi vpliv dobrega delovanaja vilice se pozna pri utrujenosti tekmovalca, zato lahko ob dobrih nastavitvah vzmetenja lahko iztisneš še več, tako iz sebe, kot tudi iz kolesa.

Foto Peter Zupančič

Preberi še:
Pero svetuje: Vzmetenje krajšega hoda - osnove
Pero svetuje: Vožnja čez "hupserje"
Pero svetuje: Obvladovanje kolesa na spustu

Petra na njegovi športni poti podpirajo:


: 27.02.2017

Izvor: www.mtb.si