Pogumno je v nadvse odprto in sprejemajočo slovensko kolesarsko sceno vpeljati še en nov izraz. Po slavnem povratku ciklokrosa, ki se je, kot nekakšen hollywoodski remake, vrnil v Drugem dejanju, ter s tem požel vsako sezono več in več zanimanja. Posledično ima ciklokros seveda tudi več privržencev, upam si trditi, da smo imeli vmes imeli vseh deset blatnih prstkov tudi mi - ekipa Pici Bici, letos prikladno preimenovana v Pici Bici City Ekspress. 

Če upoštevamo, da je trajalo štiri leta, da se je o ciklokrosu začelo govoriti kot o verodostojni kolesarski disciplini, lahko verjetno na to, da bi se na domači grudi začela fixed gear (enoprestavniška) kultura razumeti kot legitimna, čakamo 4 neskončnosti. In z menoj žalujeta tudi tista dva, ki jim je ta disciplina res všeč.


Bor spretno krmari med trakovi.

Kaj je torej tracklocross?

Je dejansko nekaj še bolj neuporabnega od enoprestavniškega ciklokrosa, fantje imajo tam “vsaj prosti tek in zavore”.

Pristno tracklocross kolo ima namreč stalni pogon, in neobvezno “UCI” legalne plašče. Sam sem se omenjene dirke v Italiji udeležil na gumah 40C proizvajalca WTB, model Nano, preden me kaki obritonogi “j**o-znalec” začne spraševati o tem in onem.

Zanimiv je kontrast, ki ga je dalo videti med obema dirkama, katerih sem se udeležil ta vikend. “Vašo in Našo”. V soboto smo namreč lahko bili priča izvrstno izpeljanemu dogodku v Ilirski Bistrici, v nedeljo pa je bil na sporedu SS TCX dogodek v Vicenzi. 

Za začetek: KDO?!

O klubu Tigers BPC sem slišal že mnogo, še iz časov bike pola. To je spet enako kot tradicionalni polo na konjih, samo da se igra na kolesih s stalnim pogonom in je tokrat konj kar tisti, ki na kolesu sedi. Spet neka zelo uporabna disciplina. “Vem, ja.”

Je pa tudi dejstvo, da sem obljubil kratek in poučen članek, s teoretsko težo, nekaj o novem trendi športu v svetu urbano-gozdnega kolesarstva.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
•  

Značilnosti kolesa

Kolo je lahko prepoznavno po karakteristikah, sorodnih tistemu za ciklokros, le da brez zavor (oziroma z edino zavoro v nogah, da razblinimo ta mit o “brezzavornosti” vseh track disciplin).

Skoraj pregovorno takemu kolesu pripada ravno krmilo, imenovano riser (tukaj bi bil na mestu podatek, da si lahko tako krmilo ogledate tudi v trgovini Pici Bici, a je bilo že v enem prejšnih člankov omenjeno, da trgovina kot taka - v fizični obliki, ne obratuje več), in seveda nujen detajl ali dva v kamuflažni barvi.


GO Tigers!

Vzdrževanje takoimenovanega tracklocross kolesa

Velika prednost te discipline je tudi to, da kolesa ni več potrebno barvati ali prati, saj, ko ti zarjavi ali se poškoduje, preprosto le skomigneš z rameni in rečeš: “#messlife” in si še vedno “čisto tapravi hipster”.

Dejansko poročilo z dirke (končno)

Ampak dovolite, da vas na tem mestu popravim in povem, kako je bilo v nedeljo na dirki, ki so jo organizirali Tigersi. Tja sva se odpravila z Juretom Šajnom, fotografom, ki je zadnje čase redni spremljevalec naše ekipe in s svojo izjemno tehniko popestri svet športne fotografije.
 
Tudi pričajoči članek je opremljen z njegovim slikovnim gradivom. In kar naju je pričakalo, je bila prava CX pravljica. Na dvorišču tradicionalnega italijanskega posestva nas je pričakala prava pravcata njiva zelenih trakov in železnih količkov, oblečenih v gumo, da so varni celo po “Puma” standardih, in trakom kot ceradi, ki se ne strga ob prvem tekmovalcu, ki vanj “prileti”. To vem, ker sem v prvem krogu vanj priletel tudi sam. Proga, ki ima vse.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
•  

Potek dogodkov

Start s kolesi v jarku, do katerih je treba priteči, tek v hrib, blatni pump track, polžasto zaporedje “hair pinov”, vzponi in strmi spusti. Most, tak da se da tudi zapeljati pod njim, in ravno dovolj visok, da v kolikor ne poskočiš, vanj vsakič zapneš z gonilko. Ja, tudi to je tracklocross.

A vendar, če sem lahko iskren, sem bil presenečen nad vodljivostjo kolesa. V prvem poskusu spusta, ko sem bil prepričan, da bo sledila tradicionalna sekvenca, ki se ji strokovno reče: “ko zaskidaš (zavreš z nenadnim, a sinhroniziranim zaporedjem nog) gre po klancu navzdol samo še hitreje!” sem na moje presenečenje imel popolno kontrolo. Naj gre to pripisati dejstvu, da je zadnje kolo obrnjeno “na trakorja” ali kontra smeri vožnje, oziroma dejstvu, da sem kolesu nadel gume, ki so širše od omejenega pojmovanja vsakega povprečnega hipsterja na eni strani, ali pa čisto pretanke za strokovni svet MTB kolesarstva. Kolegom na ciklokrosih pa so nekoliko: “Njahhhhh!”

Zanimivo je videti, s kakšno strokovnostjo so fantje pripravili progo. Čestitke za brezhibno organizacijo! Tako je bilo tistih 300 kilometrov v vsako smer, cestnine in neverjetno prijetne debate, več kot vrednih. Pa ne samo zato, ker so fantje pripravili bolj pravo CX progo kot kdorkoli pri nas, vključno z nami. 


Po tapravem pumptracku.

Plusi in minusi

Neverjetno je bilo doživeti, da na dogodku, ki se ga je udeležilo skoraj 80 ljudi z najrazličnejšimi kolesi (za primerjavo to je dvakrat toliko kot na vzprednoh dogodkih slovenskega državnega ciklokros prvenstva ali kako že?) ni bilo “teženja” lovilcev naslova. Vsi smo štartali skupaj, vsak s svojim orožjem Dante! Brez zapletov, brez nepotrebnih vprašanj. Kar si na štartu zamudil, si moral nadoknaditi z vztrajnostjo. V blatu. S samo svojimi nogami. In res j***no širokimi gumami, kar sem jih kadarkoli tlačil v Surlyja.

V glavnem in na kratko: "Ko te nekdo prehiteva, je obziren in hkrati hvaležen, če se mu umakneš. Čeprav, TI! Čudak brez zavor. Ker razumejo, da vsak po svoje napadamo to blato življenja (pozor, prispodoba!)".

• 
• 
• 
• 
• 
• 
•  

Epilog (tracklocrosa v slikah)

Drugače pa, dragi bralec in edina bralka! Če so slike res vredne 1000 besed, moram tukaj žal končati, ker sem že tako ponovno prekoračil vse meje sprejemljivega. In je pri skoraj dveh ducatih slik talentiranega Jureta Šajna, ta članek dolg že 37.000 besed + moja malenkost. Kar ni malo. Čestitke za prebrano. Kolesarski intelektualec ste! Je pa res, da ni ravno lahkotno branje za med britjem nog. Konec!

Bor Čeh / Vasily Orlov Wagner (Retro rats), foto Jure Šajn

Preberi še
Prva tracklocross dirka pri nas - Velika nagrada Sračje doline
: 15.11.2017

Izvor: www.mtb.si