Monika Hrastnik, 24-letnica iz Lepe njive pri Mozirju, članica ajdovskega Kolesarskega kluba Črn trn in varovanka (in še kaj) državnega prvaka Mirana Vauha, je sezono svetovnega pokala končala na petem mestu skupne razvrstitve. Le za Rachel Atherton, Tahnee Seagrave, Tracey Hannah in Myriam Nicole. Njena vrhunca v svetovnem pokalu sta bila 3. mesto v Val di Sole in 4. v Leogangu.

Dosežek, kakršnega Slovenci v gorskem kolesarstvu pomnimo le še iz najboljših sezon Tanje Žakelj.

Ob tem je Monika tudi evropska prvakinja, v žepu ima že skupno zmago v evropskem pokalu iXS, še enkrat je postala tudi državna prvakinja … V svetovnem pokalu, evropskem pokalu, domači seriji Unior DH Cup, Crankworxu in na evropskem prvenstvu smo ji letos našteli 15 nastopov. Na lestvici UCI je na 4. mestu.



Pred njo je še finale serije iXS v Brandnertalu, Uniorjevega pokala na Pohorju, ter seveda svetovno prvenstvo čez dva tedna v Lenzerheideju v Švici.

In potem?

Lani je bila Monika tekmovalka prve deseterice, pa je za letošnjo sezono ostala brez podpore, kakršno bi potrebovala za nastopanje v svetovnem pokalu. V lokalni ekipi, brez pravih dobaviteljev opreme, brez proračuna … S skupni napori kluba, zveze, iz lastnega žepa in z nagradami, ki jih je sproti osvajala ter delno s staro opremo je nekako opravila s še eno sezono in končala tu, kjer je.

Prav lahko se zgodi, da tudi za tekmovalko prve peterice, eno najhitrejših na svetu, v naslednji sezoni ne bo dosti lažje.



Pa zdaj že ne gre niti več toliko za to, da je Slovenka, brez pomembnega trga za seboj. Očitno gre za to, da proizvajalci in z njimi tovarniške ekipe menijo, da punce ne prodajajo koles za spust (saj kdo pa jih, trg je majhen in proizvajalci kvečjemu upajo, da njihovi uspehi v formuli ena prodajajo tudi enduro in trail kolesa). Preleti vrh lestvice in vidiš, da imata pravzaprav pravo tovarniško podporo le dve - Rachel in Myriam. Okej, pa svetovna prvakinja Miranda Miller, ki je letos v ozadju. Zgodbi Tahnee in Tracey sta že kvečjemu pol-tovarniški.



Mednarodna kolesarska zveza verjetno ne bo stisnila ekip s kakim novim pravilom, da bi lahko v razvrstitvi ekip prosperirale le z žensko v svojih vrstah, tako da se bo tu težko kaj spremenilo. Ekipe ostajajo moštva. Če bi dekleta mobilizirali pri GTju, Mondrakerju, Pivotu, Saracenu, Intensu, Santa Cruzu, Canyonu, YTju, Cubu, Giantu, Norcu, Scottu, Propainu … Devinciju?! Potem bi bila naša Mona na “draftu” čisto na vrhu.

Tako pa je morda najbolje, da ji sezono pokrijemo z množičnim financiranjem. Upam, da se motim in da jo ima v mislih kakšna močna ekipa, proizvajalec, pokrovitelj … Ali da se najde kakšen menedžerski čarodej in ji pričara proračun. Miri žal ni Andrea Massi.

Vse fotografije Klemen Humar

Preberi še
La Bresse: DH finale Athertonovi in Maesu
: 26.08.2018

Izvor: www.mtb.si