Druga punca zapored na verigi (hvala Polona Batagelj za “nominacijo”) in tretja v zadnjih štirih intervjujčkih - kaj bi se pritoževali?!

Nina se je v olimpijskem krosu v svetovnem pokalu prebila že do 10. mesta. Pa se je s poškodbo pred dobrimi sedmimi leti obrnilo drugače. Ne smemo niti reči “žal”, saj je svojo energijo usmerila drugam in ji gre v kolesarstvu, v karieri in zasebno odlično!

Nina Homovec Rupnik

Vzdevek: /
Kraj: Fredensborg/Črni Vrh nad Idrijo
Starost: 34
Pripadnost klubu, podjetju, plemenu … : MBK Črni Vrh in gorskemu kolesarstvu


Polona: Že skoraj tri leta živiš s svojo družinico na Danskem. Zanima me, kako se tvoji dnevi razlikujejo od tistih, ko si še tekmovala?
Nina: Dnevi so popolnoma drugačni, kot so bili takrat, ko sem tekmovala. Takrat je bilo vse podrejeno treningom in tekmam, sedaj pa so na prvem mestu družina in služba. Glede na to, da sva z možem sama za vse, ostane zelo malo časa za kaksne individualne aktivnosti.

Ali bi si želela, da tudi tvoji otroci izkusijo tekmovalno plat kolesarstva?
Če si bodo tega želeli, jih bova z možem pri tem vsekakor podpirala. Seveda bi bila pa zelo ponosna, če bi kateremu zares uspelo v kolesarstvu.

Tudi v sedanji službi si še vedno zelo povezana s kolesarstvom. Kaj točno počneš?
Zaposlena sem v start-up podjetju Sensitivus, ki razvija in prodaja merilnike moči pod blagovno znamko TeamZWATT. Del moje službe je podpora kupcem, del pa testiranje, kar z drugimi besedami pomeni, da povprečno dva do tri dni na teden v službi preživim na kolesu. Na trenažerju, na cesti ali pa na lokalnih trailih v okolici Københavna.


Takole je Nina ob predstavitvi ekipe Orbea Geax (MBK Črni Vrh) za sezono 2011 pozirala Blažu Žnidaršiču

mtb.si: Kakšno je gorsko kolesarstvo v deželi svetovnih prvakov v krosu - Henrika Djernisa in Annike Langvad?
Nina: Predvsem lahko rečem, da so traili na Nordsjællandu izjemni. Kolesarji, pešci in jezdeci konj živijo v sožitju in gradnjo trailov v državnih/kraljevih gozdovih podpira država/kraljica. Kar pomeni, da jim zagotovijo material za gradnjo. Seveda pa traile gradijo in vzdržujejo na prostovoljni ravni. Tu seveda govorim predvsem o cross country trailih, za uživanje v daljših spustih ali bike parkih se je potrebno zapeljati na sosednjo Švedsko. Mislim, da je gorskokolesarska skupnost zelo velika in prepoznavna. Da ne govorimo o dnevnih migrantih na delo in reki kolesarjev v Københavnu. Seveda vse to dopušča infrastruktura, relief in kolesarstvu naklonjena danska miselnost.

Tvojo športno pot je žal spremenila težka poškodba, ko si bila blizu svetovnemu vrhu. Ali kdaj razmišljaš, kako bi se sicer nadaljevala?
Nisem prav veliko razmišljala o tem, mogoče v prvih dveh letih po poškodbi, kasneje pa so se stvari v mojem življenju začele odvijati zelo hitro. Vsaka stvar v življenju, pa če je še tako slaba, je za nekaj dobra in tudi jaz gledam na to svojo poškodbo tako. Našla sem nove izzive in trenutno zelo uživam v tem, kar delam, in ob sebi imam čudovito družino.


Dve arhivski akcijski - reprezentančna iz 2007 in klubska iz 2011

mtb.si (standardna): Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?
Nina: Plezanje z gorskim ali cestnim kolesom čez prelaze nekje v Franciji skupaj z možem.

Tvoj popoln dan brez kolesa?
Z družino nekje v naravi ali ob vodi, ki ima vsaj 20 stopinj.

Kaj bi počela, če ne bi nihče izumil gorskega kolesa?
Verjetno bi bila zobozdravnica.

Povej kaj o svojem najljubšem kolesu.
Nimam svojega najljubšega kolesa, verjetno bo to naslednje gorsko kolo, ki bo v moji lasti.

Tvoje prvo kolo?
Pisana Esperia, ki mi jo je oče kupil v Palmanovi.


DP 2011 - Nina za Tanjo in Blažo ter pred Ano Zupan. Nina je bila članska državna prvakinja dvakrat.

Tvoj vzornik?
Za vzor so mi vsi ljudje, ki so vztrajni in pošteni ter jim s takim načinom dela v življenju uspe.

Tvoj mladi obetavnež za prihodnost?
Vsi mladi, ki resnično delajo stvari s srcem in dušo. Takim bo zagotovo uspelo.

Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobila / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?
Na koncu se vse stvari postavijo na svoje mesto.

Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnila?
Vsekakor padec marca 2012 v Južni Afriki, kjer sem si pri padcu izpahnila kolk ter odlomila del glavice na stegnenici. Nikjer nobene druge praske. Ta padec je defenitivno zaznamoval moje življenje.

Naslovna fotografija foto Gaspar Csaki

Preberi še
Na verigi: Polona Batagelj
Na verigi - pravila in dosedanji izprašani
: 16.07.2019

Izvor: www.mtb.si