Nevladna skupina za okoljsko in društveno zakonodajo, ki jo sestavljajo Lovska zveza Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Ribiška zveza Slovenije in Zveza tabornikov Slovenije, je na skupnem sestanku sprejela svoja stališča in pripombe glede  sprememb in dopolnitev Zakona o ohranjanju narave (razprava se je zaključila včeraj, v ponedeljek 24. februarja).

Če povzamemo:
- so proti izvzetju vožnje kolesi iz ZON;
- nasprotujejo “vsakršnim vožnjam vseh oblik motornih vozil in koles v prosti naravi” (“prosta narava” je nova, nedefinirana in doslej v zakonodaji neznana besedna zveza; doslej smo govorili o “naravnem okolju”, “poteh” in drugo);
- so za “poenostavitev postopkov za gradnjo namenskih športnih poligonov za gorske kolesarje in različna motorna vozila” (diši po nadaljevanju nerazumevanja gorskega kolesarstva kot dejavnosti v naravnem okolju);
- zopet ponujajo vključitev lovskih in ribiških čuvajev, taborniških prostovoljcev ter strokovno usposobljenih varuhov gorske narave v nadzor nad izvajanjem zakona (računajmo, da celo ta država ni toliko nora, da bi pooblastila, kot jih imajo zdaj policija, inšpekcije in nadzorniki, dodelila rekreativcem).


Del izjave - celotno najdete na strani PZS

Predstavniki Lovske zveze Slovenije, Planinske zveze Slovenije, Ribiške zveze Slovenije in Zveze tabornikov Slovenije, ki v okviru Nevladne skupine za okoljsko in društveno zakonodajo že nekaj let pristojne institucije kot tudi širšo javnost opozarjajo na nujnost ureditev voženj v naravnem okolju, so na skupnem sestanku sprejeli skupna stališča in pripombe glede sprememb in dopolnitev Zakona o ohranjanju narave ter Zakona o vodah ter jih posredovali Ministrstvu za kmetijstvo in okolje RS.
Planinci, lovci, ribiči in taborniki po letih prizadevanj za ureditev omejevanja voženj v naravnem okolju enotni: tako vožnje z motornimi vozili kot tudi s kolesi morajo biti urejene z zakonom

Člani nevladne skupine, ki združujejo preko 100.000 članov, sicer pozdravljajo dolgo pričakovano pripravo osnutka Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave ter se z večino predlaganih rešitev strinjajo, a so si enotni, da je treba z zakonom urediti tako problematiko voženj z motornimi vozili kot tudi s kolesi, pri čemer vožnja s kolesi ne more biti obravnavana enako kot vožnja z motornimi vozili, ki povzroča dejansko škodo v naravnem okolju, in mora biti obravnavana z večjimi omejitvami in sankcionirana s strožjimi kaznimi. Poleg tega se strinjajo, da je treba vožnjo s kolesi urejati na način, da se prepreči konflikte med različnimi uporabniki in da se jim nameni površine, ki so že v osnovi grajene za vožnjo z vozili. Nasprotujejo pa vsakršnim vožnjam vseh oblik motornih vozil in koles v prosti naravi. Opozarjajo, da je treba v praksi zagotoviti jasen in učinkovit sistem nadzora uzakonjene ureditve in državo naprošajo, da poenostavi postopke za gradnjo namenskih športnih poligonov za gorske kolesarje in različna motorna vozila, kar bi razbremenilo pritiske na ceste v naravi. Ob tem pa državi ponujajo rešitev in ponovno predlagajo, da rekreacijo v naravi in njena pravila ureja v sodelovanju z nevladnimi organizacijami. V tem okviru lahko v sistem neposrednega nadzora vključi lovske in ribiške čuvaje, taborniške prostovoljce ter strokovno usposobljene varuhe gorske narave, ki že sedaj opravljajo določene naloge, za katere jih je pooblastila država; z ustrezno prilagoditvijo pooblastil pa bi lahko izvajali tudi tovrstni nadzor. To bi za državo pomenilo finančno razbremenitev oziroma brezplačno izvajanje nadzora.
Objavljeno: 25.02.2014

Vir/avtor: www.mtb.si