Na verigi: Martin Goršič

Mož, ki je ustvaril Črnuče trails. Enako zagrizen pri gradnji in skankanju, pri 52 letih leti tudi 15 m daleč.

Martina je na verigo pripel Agron Imeri.

Martin Goršič

• Vzdevek: Slavic Wolverine, Tas-Tar
• Kraj: Ljubljana, po rodu iz Celja
• Starost: 52
• Pripadnost klubu, podjetju, plemenu … : Črnuče Trails seveda
• @mgorsic, @crnucetrails

Pokrovitelj serije Na verigi

Agron: Spoznala sva se na Rašici. Povej, koliko časa že voziš in gradiš trejle na Rašici?

Martin: Prvo polnovzmeteno kolo sem si kupil 2005 in takrat me je po vsakem ogledu filma New World Disorder ali Earthed vedno bolj mikalo skakanje. Najprej so bili to taki mali skokeci. Preko debla sem nabrcal malo maha in listja in smo s sinovoma skakali čez ter se snemali in se hypeali. Potem so bili apetiti in skoki vedno večji in tako sem si 2007 kupil prvo pravo kolo, legendarni Enduro SL z dvomostovno vilo in 150 mm hoda, ki ga še vedno imam, in takrat se je začelo zares. Nekatere skoke sem gradil "na zalogo", za takrat, ko jih bom znal in upal, in sem jih prvič skočil šele mesece po izgradnji, do takrat sem jih pa samo gledal in upal, da pa enkrat ga pa bom … Danes je največji dolg preko 15 m.

Kakšen je bil razvoj trejlov na črnuški strani Rašice?

Ko sem se priselil v Črnuče in začel furati, namenskih kolesarskih poti ni bilo. Bilo je kar nekaj luštnih peš poti, po katerih smo se preganjali. Recimo od spomenika dol v Sračjo dolino, pa tista proti današnji jelenji obori in seveda Borovničke. Glavni traili so bili na severni strani od rašiškega stolpa proti Selu in tista proti Gameljnam. Ko sem se odločil, da si bom naredil poligon, na katerem se bom učil voziti in skakati, sem iskal neprehoden in zapuščen gozd, ker tam ni pohodnikov in težko bi ga bilo najti. Kupil sem si žago, sekiro, zložljivo vojaško lopato in zložljivi vojaški kramp in začel … Na začetku sem se vozil sam s sinovoma in pa seveda s prijatelji in skrivali smo traile, kolikor se je dalo. Do začetka traila si prišel tako, da si kolo dvignil čez podrto drevo in šel še nekaj metrov peš. Kar dosti let nam je uspevalo, da so ostali skriti, ampak očitno so bili predobri, da bi ostali skriti. Kolesarjev je bilo vedno več zato sem/smo naredil več prog, da ne bi bilo gužve. Tako je nastala še Limina, pa Črna rt, iz starega Illusiona sta nastala Hardtrail in Žoner. Ker pa je sedaj moda, da so traili legalni, smo letos ustanovili Kolesarsko društvo Črnuče Trails in drugo leto bomo naredili tudi prvi legalen trail. Imena traila še ne vem, haha. Imamo že vse papirje in soglasja. Je bila kar muka jih dobit, ampak je kr šlo s pomočjo Iztoka in Tadeja iz Golovec trails in Tineta iz KD Rajda. Ta boom v zadnjih letih pa ne bi uspel brez delovnih akcij, ki se jih je udeležilo res ogromno ljudi, več kot sem si mislil, da jih bo prišlo. Skoraj vedno je bilo premalo orodja. In pa seveda G-spot, ki ga brez neverjetno cool lastnika Bojana, dveh mecenov iz Trzina, Vineta in Mareta, brez bagerista Edina, brez Pršota, Kokija in Bajde in ogromno prostovoljnih delovnih ur še ne bi bilo.

Po Ljubljani si znan kot eden tistih, ki pri svojih 50-ih še vedno senda vsak kiker, ki ga zgradi. V čem je tvoja skrivnost?

Strast do športa in pa dobro kolo. In pa seveda družba, ki te žene. Pa razumevajoča žena, ki ne teži preveč. No, moja skoraj nič, haha. Prelomnica je bila, ko sem prvič skočil Whipoff jump v Podutiku pred štirimi leti, in pa obisk Whistlerja. Ko enkrat začneš skakat velike gape … sky is the limit. In ko enkrat odpelješ A-line, šele začneš pravilno delat traile.

Kakšni so kaj plani za razvoj Črnuče trails?

Ja, drugo leto, prvi legalen trail ali dva, pa še kakšen nelegalen ali dva, haha. Pa obstoječe probat legalizirat, pa izboljšat, naredit še kakšen skok, kašnega povečat, pa en velik lesen wall ride, pa skill park. Pa naredit kolesarsko šolo, pa tečaje … So many ideas, so little time. Prvi cilj je seveda popraviti ene par felerjev na G-spotu in začetek trailov prestaviti višje v gozd. Računam spet na pomoč mecenov, donatorjev, prostovoljcev in pa na Batt Crew. S Pršotom sva že malo gledala in je super, ker imava iste poglede, kako bi moralo biti. Se vidi, da smo bili skupaj v Whistlerju. :D

• 

• 

• 

mtb.si: Če bi imel excelovo tabelo za 2021, v enem stolpcu ure na kolesu in v drugem ure pri gradnji in urejanju trailov, kakšno bi bilo razmerje?

Martin: Letos je bilo res veliko več lopatanja kot pa furanja. Ampak mi ni žal. To, kar imamo zdaj v Črnučah, so bile še pred enim letom mokre sanje. Pač, če je slabo vreme, grem po službi za uro ali dve malo gor popravljat in se na koncu nabere veliko ur, ko jih sešteješ še s tistimi z delovnih akcij, pa še toliko več. Ampak to se potem pozna tudi na core stabilizaciji in na trailu. Sem pa letos tudi prvič vzel večkrat dopust, da sem delal na trailu, ozirom sem bil šepetalec bagru, kar do sedaj še nisem bil.

Gradnja je res strast in zadovoljstvo - od trenutka, ko po terenu iščeš linijo, do takrat, ko vidiš ljudi letet in ko dobivaš pohvale. Je lahko tudi odvisnost?

Ja, je kar odvisnost. Poleg žuljev in bolečin v ramenih ti da tudi ogromno zadovoljstva. Sploh, ko po petih rešejpih narediš perfekten skok in ko se zapelješ po bandi, ki si jo naredil prejšnji dan. Al pa ko greš po uphillu gor in čuješ iz Limine vriske, ker je nekdo verjetno prvič skočil "Mačk" drop, al pa ko nečaku rečejo v šoli, kako srečo ima, da sem njegov stric.

Kako ti je bilo všeč na Savskih 50? :D

Enkrat mi bo ziher, hahaha. Bom prišel res, ampak letos je deževalo in sem šejpal, lani ne vem, kaj je bilo. Aja, nimam pravega bicikla :D

• 

• 

mtb.si (standardna): Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?

Martin: V Whistlerju, z ekipo. Pa tudi v Črnučah je skoraj popolno. Sploh, ko po sešnu na Gspotu prižgemo ogenj, odpremo mrzlo pivo in ko zapojejo kitare ob brnenju daljnovoda, tudi ni švoh. :D

Tvoj popoln dan brez kolesa?

V Braziliji, windsurfing trip s Tjašo, Maksom in Aleksom.

Kaj bi počel, če ne bi nihče izumil gorskega kolesa?

Verjetno bi bil dober poznavalec hrane ali pijače. Al pa oboje. Debeli sommelier.

• 

• 

• 

• 

Povej kaj o svojem najljubšem kolesu.

Trenutno Demo 2018 in ga ne morem prehvalit. Sploh z upgrejdano vilico in fedrom. Seveda imam okoli sebe same spešlajzd hejterje, tako da se najin odnos ne more polno razviti, haha.

Tvoje prvo kolo?

Prvo v otroštvu ne vem … Neko modro s pomožnimi koleščki. Prvo pravo kolo pa Enduro SL Comp, 2007. Za njega sem se peljal v 5 ur v Schwaz in 5 ur nazaj, ker ga takrat v Slovenijo niso uvažali. Z njim sem se res dobro razumel in veliko naučil.

S kom bi najraje fural? Komer koli na svetu (ali v vesolju), živim, mrtvim, namišljenim …

Megan Fox.

• 

• 

Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobil / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?

Dobil sem jih veliko, ampak sem se jih bolj malo držal ali pa sem jih pozabil. Moj nasvet je: "Ne skači v vetru." Če se ga ne držiš in se razmontiraš, pa: "Življenje gre dalje."

Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnil? Tudi, če si ga v resnici nisi …

Do pred treh mesecev nič strašnega. Kakšen zlomljen prst al pa kej.

18. 9. 2021 pa me je sunek vetra na zadnjem Bonerju v Leogangu ponesel direktno na 3 dni intenzivne nege v Zell am See in na operacijo, ki je vključevala vrtalni stroj in šraufenciger. Zlomljena lopatica, ključnica 2x, 10 polomljenih reber. Ampak sem nazaj. :D

Tvoja glasbena želja oziroma glasbeno posvetilo bralcem mtb.si?

Naslovna fotografija Klemen Koman, "momačko" 2017 nekje v Karavankah.
Vse nepodpisane fotografije so iz Martinovega osebnega arhiva.

Preberi še

Na verigi: Agron Imeri
Na verigi - pravila in dosedanji izprašani

Objava Na verigi: Martin Goršič se je prvič pojavila na mtb.si.

Objavljeno: 21.12.2021

Vir/avtor: www.mtb.si