Urška Žigart do svojega mejnika

Uvodni izziv 97. svetovnega prvenstva v cestnem kolesarstvu je med ženskami v vožnji na čas prinesel potrditev olimpijske zmage za Avstralko Grace Brown, ki je bila najhitrejša v dveh tretjinah proge. V srednjem delu pa tudi ni izgubljala preveč, da ne bi osvojila še enega zlatega odličja v zadnjih dveh mesecih.

V slovenski dvojici je bila na skoraj 30 kilometrov dolgi progi uspešnejša državna prvakinja zadnjih dveh let Urška Žigart, ki je že ob objavi trase vedela, da bi bila le ta lahko po njenih željah. Tokrat je očitno tudi moči razdelila dovolj enakomerno in ji je za preboj med 15 najboljših zmanjkalo manj kot dve sekundi, a uvrstitev na 17. mesto je odlično. »Ta disciplina mi je bila vedno všeč. Tudi zaradi tega ker si na progi sam. Tokrat je bila še trasa precej po mojem okusu. Bala sem se, da bo v zaključnem delu preveč vetra v napačno smer, kar pa se ni zgodilo. Seveda sem imela tudi obilo spoštovanja do zelo zahtevnega spusta. Zdaj, ko je vsega konec pa se mi zdi, da je ta del proge kar hitro, da ne rečemo prehitro minil. Zelo zadovoljna sem s svojim uvodnim delom nastopa, tudi nad vsem drugim pa se nimam kaj pritoževati, saj ure resnice boljše še nisem odpeljala. Par zavojev mi res ni uspelo, ampak zdaj ne bom spreminjala tistega kar sem rekla pred startom. Sem med TOP20 in to je tisto po kar sem prišla sem. Danes mi je všeč, da sem znala nadzorovati predvsem zadnjo tretjino nastopa. Če bi bilo še nekaj več vzpona bi bilo zagotovo še nekoliko boljše, ampak tako je kot je. Na ta nastop v slovenskem dresu sem se posebej pripravila. Na trasi evropskega prvenstva nisem imela veliko možnosti, zato med tam ni bilo. Celotni čas, ki sem ga imela na voljo sem namenila pripravam za tole danes. Za zdaj o cestni dirki še ne razmišljam. Želim si še nekaj kilometrov dobrega treninga in predvsme upam, da sem se v zadnjem letu znova naučila nekaj novega in da bom zmala ohranjati mirno glavo tudi v soboto,« je ob 17. mestu povedala Urška Žigart. Nedvomno je zdaj to kar visoko postavljen njen mejnik za naslednja velika tekmovanja.

Eugenia Bujak je že ob objavi trase vedela, da tu v Švici velike možnosti za izboljšanje lanskega mesta ne bo. In prav to se je uresničilo. Ob prihodu v cilj je sicer sedla na zlati stol vodilne, na katerem pa je bila precej krajši čas kot lani na Škotskem. Že dejstvo, da jo je hitro prehitela Teniel Campbell s Trinidada in Tobaga je dalo vedeti, da to ne bo njen dan. Tudi zaključek po ravnini ob jezeru ni prinesel kakšnega posebnega napredka in tudi v tem delu je Bujakova dosegla nekaj slabši čas kot Žigartova. »Vedela sem kakšna proga me čaka tu. Nisem merila tako visoko kot lani, nedvomno pa bi morala biti boljša kot kaže končni izid. Očitno sem se malo preveč zapodila v oba vzpona in tudi v zaključku nisem mogla veliko popraviti. Opravila sem vse kar lahko na taki progi in nimam si kaj očitati. Če bi lahko bi pokazala več tako kot si vedno želim, ko oblečem dres slovenske reprezentance,« je ob zadnjem letošnjem nastopu v slovenskem dresu povedala v zadnjem obdobju najuspešnejša slovenska kolesarka. Tokrat se je odločila, da zaradi zahtevne trase na sobotni ženski cestni dirki ne bo nastopila.
Foto: KZS

Vir/avtor: Kolesarska zveza Slovenije