Banjaluški makadami z Ozrenom

Zadnjih šest oziroma sedem let je moje osnovno kolesarsko "orožje" gravel, saj večino časa in kilometrov preživim na makadamskih cestah v okolici Banja Luke.

Že dolgo časa smo priče veliki priljubljenosti kolesarjenja po makadamskih cestah in poteh v vseh segmentih. Ne glede na to, ali kolo uporabljaš za tekmovanja ali se odpravljate na večdnevni bikepacking izlet in seveda vse tiste vmesne vožnje. Njegova prilagodljivost in vsestranskost ti dajeta svobodo.
Svoboda načrtovanja poti, svoboda izbire terena, na makadamu pa je pred teboj zelo malo omejitev!

Okolica Banja Luke

Skoraj ves svoj čas preživim na kolesarjenju po lokalnih poteh. Gre za mešanico terena. Od nezahtevnih enoslednic, travniških dvoslednic, lepih gozdnih poti, bolj ali manj strmih makadamov, uničenih in slabo vzdrževanih cest ter "predvolilnega" asfalta kot simbola boja lokalne skupnosti, da v že tako zapuščene vasi vrne življenje in skuša ustvariti minimalno infrastrukturo, potrebno za razvoj in napredek!

Dva kilometra od centra se celotna mreža poti začne na Banj Brdu / Šehitluci, hribu, ki dominira nad mestom in na katerem stoji spomenik partizanom in padlim prebivalcem v drugi svetovni vojni. Tereni so od asfalta do enoslednic, za vsakogar se nekaj najde. Lahko se izgubiš, a še vedno kontrolirano raziskuješ, saj kilometrov in višincev ne bo hitro zmanjkalo.

V katero koli smer se odpraviš iz mesta, lahko najdeš manj prometno cesto, ki ti bo všeč

Večino časa preživim na planoti Manjače. To je gora jugozahodno od mesta. Manjača je deloma vojaški poligon iz časa nekdanje a skupne države. Nekoč civilistom prepovedan kraj je danes mreža lepo urejenih makadamov!

Žalostne podobe zapuščenih pokopališč s kamnitimi križi, nekateri iz 16. stoletja, porušene šole in hiše, od katerih so ostali le temelji, pričajo o preteklih časih in drugačnem načinu vodenja države. Ta gora je preživela veliko žalosti in človeških solz. Od prisilnega izseljevanja prebivalstva za gradnjo vojašnic do nesrečnih dogodkov zadnje vojne, ki nikomur ne koristijo. Zdaj je to moja najljubša makadamska pot. Kraj, kjer med vožnjo ne morem sneti nasmeha z obraza. Ali imam pravico do smeha in sreče? Najbrž da.

Krajina

Včasih si želim več kot samo vožnjo, hočem več kot le kilometre, več višincev in lepe razglede. Želim voziti brez številk, brez podatkov! Vožnji želim dati družabno komponento, najprej želim spoznati LJUDI! Včasih me pot zanese v vas, kamor se je vrnilo malo ljudi, a veliko harmonije. O tem priča obnovljena cesta, obnovljena s prostovoljnimi prispevki krajanov. Redkih, ki živijo na vasi, in mnogih, ki si služijo kruh v belem svetu. To dokazuje obnovljena hiša. Airbnb, kjer goste sprejema Stanka, pridna žena, ki živi in ​​dela v Sloveniji.

O tem priča tudi Refik, ki živi v Ključu in sem ga srečal po naključju, ko sem se s kolesom peljal po cesti, ki se vije ob bregu reke Sane. On s trimerjem, jaz s kolesom. Čistil je obalo, takrat zaraščeno gmajno in zdaj kopališče, kamor prihajajo ljudje iz Ključa in Sanskega mosta. Poleti se zbere na stotine ljudi, od domačinov do diaspore, dobesedno z vsega sveta. Plaža je urejena in vzdrževana, reka Sana pa topla, kolikor je potrebno, in dovolj hladna, da te osveži in povrne energijo, potrebno za nadaljnjo vožnjo. Tudi midva se srečava jeseni, v hribih. On hodi v hribe s košaro in nabira gobe, jaz pa kolesarim.

Za konec bi dodal tole: "Bosna je država kontrastov, izjemno bogatih posameznikov in revne družbe. Bosna je dežela čudovite narave in nerazumljive neskrbnosti zanjo! Bosna je eksotika v srcu Evrope!"

Fotografije Ozren Perović @ozrenperovic

Preberi še

Ozrenova Bosna

Objava Banjaluški makadami z Ozrenom se je prvič pojavila na mtb.si - mountain bike Slovenija.

Vir/avtor: www.mtb.si