Istra je neverjetno barvita! … ”In to reče nekdo, k ma probleme z barvami …”, je bil njen komentar ;-)) Ne zna biti tiho.

V teh tednih kažeta Istra in njeno zaledje svoje najlepše barve. Spomladanski dež je izdatno namočil terra rosso, ta pa je v nebo pognala najlepše, kar ima. Iz mešanice zelenja in cvetenja gledajo ven starodavna mesteca, postavljena na vrhove kucljev. Že davno so jih postavili tja gor, ker so se prebivalci želeli umakniti komarjem v močvirnati dolini reke Mirne. Barve do konca navijejo nevihtni oblaki, ki se zadnje dni radi nastavljajo soncu. V resnici bo Istra enako lepa še enkrat – jeseni, a takrat v drugačnih odtenkih.

Istra se zadnjih nekaj let neverjetno kolesarsko razvija. Ne vem, komu se je utrnila ideja o oživitvi trase nekdanje ozkotirne železnice Parenzane, a zadel je žebljico na glavico. Prvi vlak se je po njej z vrtoglavo hitrostjo 10 km/h pognal leta 1902 in povezal prebivalce zaledja s Trstom in Porečem. Vendar tako željena železniška proga ni bila dolgo pri življenju. Že leta 1935 jo je dal Mussolini razdreti in odpeljati v Etiopijo. Odkar se po njej vozimo kolesarji, so kraji ob njej zaživeli. Nekje na polovici trase in na najvišji točki je mestece Grožnjan. Vsak konec tedna ga dobesedno preplavijo kolesarji.

Nasploh je vsa obala in notranjost prepleteni z mnogimi dobro označenimi kolesarskimi potmi. Večinoma niso preveč zahtevne in prav zato polne rekreativnih kolesarjev. Seveda se v Istri najdejo tudi drugačne steze. Niso označene, so manj obljudene, a zato dajo gorskim kolesarjem toliko več užitka. Vzponi običajno niso tako dolgi, kot smo jih vajeni iz Alp, a se na spodobni turi vseeno nabere lepo število višincev.

Hrvatje imajo močno infrastrukturo. Ko odidejo poletni turisti, hotelirji vabijo medse kolesarje, da zapolnijo prazne sobe. Pomlad in jesen, pa tudi zima so idealen čas za kolesarjenje “tam doli”. Če le ne piha premočna burja. Pa še tako blizu in poznano nam je.

Poglejmo še neverjetno število gorskokolesarskih tekmovanj. S čim lahko primerjamo fantastične 4 otoke? Pa klasike Kamenjak, Terra Magico, Parenzano? Škoda, da je presahnil Labinjonski. Že res, da imajo Hrvati drugačno zakonodajo, ki omogoča lažjo izvedbo prireditev, a vseeno so potrebni ideja, vizija in izvajalci. In seveda denar. Le od kod jim vse to?

V preteklih tednih smo z MahMTB Istro nekajkrat prekoresarili. V različni družbi, po različnih poteh in krajih, a vedno smo se imeli lepo. Ker po Parenzani in njenem zaledju nismo dirkali, ampak uživaško vozili, smo vse to tudi videli in del tega tudi odnesli s seboj.

Sedaj se selimo drugam. Pojdite z nami!

Matej

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
•  

: 30.05.2015

Izvor: www.mtb.si