Milano je že sedmič gostil kriterij rdečega kavlja - Red Hook Crit. Tudi s slovenskimi predstavniki ter Aldom Inom Ilešičem na čelu. Dirka na nož. Skoraj nešteto krogov z eno prestavo na specialki v najbolj pristni obliki in brez zavor.

Red Hook crit

Štirje kriteriji - Brooklyn, London, Barcelona in Milano in en skupni zmagovalec. Ekipe, ki v kriterije vlagajo samo najboljši material in športnike, ter posamezniki, ki jim je tovrstni način dirkanja zgodba in smisel življenja, vodilo in vse tisto kar pristoji zraven. Je scenografija s tistim prvinskim kolesarskim navdihom in za moje pojme tvorijo pravcato hipster subkulturo.

Njihova kolesa so umetnine. Resnično. Odbite barvne kombinacije, premišljene grafike tako okvirjev kot obročnikov. Poslikave na “lajkri” so dodelane do zadnje podrobnosti, pri prenekateremu tekmovalcu tudi poslikave telesa. Vse to je del šova, imidža in stanja duha. Kaj ti bo velodrom, če se lahko zabavaš in dirkaš sredi mesta?


To je to. Skoraj način življenja.

Vedno na ostro stran rezila

Dirka je bila tako kot mnoge druge na nož. Že kvalifikacijski krogi so divji in padcev ter lomljenja komponent, na žalost tudi kosti, ne manjka. Kvalifikacije in igra stotink neustrašnih, divjih in predvsem hitrih fantov ter deklet preko dneva, večer pa je rezerviran za finalne obračune. Petindvajsetkrat okrog, brez taktičnih igric, le nekaj sunkovitih manevrov. Nato pa s svetlobno hitrostjo skozi zavoje, šprint po ravnini, pekoče noge, zopet zavoj, s kroga v krog do obračuna pri O.K. Corallu.

Boj za skupno zmago je bil že skorajda zaključen, saj je moštveni kolega našega Alda Ilešiča, Američan Colin Strickland iz ekipe Specialized Allez - Allez, rdeči kavelj že imel na dosegu roke, Aldo pa se je boril za skupno drugo mesto štirih kriterijev.

Kvalifikacije

6 moških kvalifikacijskih skupin s 315 kvalifikanti ter ena ženska skupina s 66 neustrašnimi borkami. V prvi kvalifikacijski skupini je bil tudi Aldo Ilešič, ki se je uvrstil na tretje mesto , v šesti pa sta svojo priložnost iskala Bor Čeh in Uroš Jakša (Dobra Vila - Pici Bici - Retro Rats - Msgrd). Žal v svojih najhitrejših krogih nista bila dovolj hitra. Uroš je Bora prehitel za dobre tri sekunde, prvih sto pa se je zvrstilo v manj kot sedmih sekundah. Najboljši kvalifikacijski čas je postavil Martino Poccianti (Cykelin Divisione Corse A), ki se je spustil nekaj desetink pod minuto in pol. Res pa je tudi to, da je imel Bor Čeh eno bližnje srečanje z oblazinjeno ogrado, saj je pri hitrosti okoli 40 kilometrov na uro zletel v “zid”.

• 
• 
• 
• 
• 
• 
•  

Nočna izmena

Pod žarometi je šlo zares. 26 krogov in zmagovalčev čas 43 minut 58 sekund in 45 stotink. Nemec Stefan Schafer (Maloja Pushbikers) je bil tisti, ki je najhitreje obračal pedale in ugnal zasledovalca Italijana Emanueleja Polija (Supernova Factory Team), na tretje mesto pa je v napetem obračunu z nekoliko stiskanja proti ogradi dobesedno poletel Ino Aldo Ilešič. Vodilni v skupnem seštevku Američan Colin Strickland je končal na osmem mestu.

Skupne zmage se je navkljub osmemu mestu v Mlanu veselil Aldov moštveni kolega Colin, Aldo pa takoj za njim na drugem mestu. Na tretje se je na koncu premaknil Italijan Ivan Ravaioli (Team Cinelli Chrome).

Kamera na kolesu Ina Alda Ilešiča. in Colina Striicklanda. Divji zadnji krog!

Brez izjave ne gre

Kontaktiral sem Bora Čeha. Poznava se bolj na videz in včasih kakšno rečeva. A o njem vsak dan slišim kaj novega, presenetljivega in dobrega, predvsem pozitivno in kolesarsko naravnanega. On je predan tistemu “oldskul” messenger prepričanju, mene pa navdaja ravno s svojo filozofijo pri dvokolesnemu stroju s krmilom in pogonom na lastni nogi. Loti se vsega. Ciklokrosa, dostave pic in nenazadnje tudi vožnje s kolesom s fiksnim pogonom. Pa ljubitelj tistih starih,
klasičnih koles je, tako kot najbrž vsi mi kolesarski zanesenjaki. Včasih me zanese tudi na njegov blog retro-rats, a bistvo zapisa je v tem, da se Bor odpove marsičemu, da se lahko udeleži tovrstne dirke in se pomeri v tistem, kar ima rad.


Glej naprej, prihaja Dobra Vila - Pici Bici - Retro Rats - Msgrd

Bor doživeto

“Občutki ob RHC ju? Zame je, kot da sem spet v srednji šoli. Veš, da bodo letos na sporedu štirje plesi. Rad bi šel na vse, a veš, da boš kakega moral tudi izpustiti. Letos samo enega: London. Pa čeprav na vsakem visiš nekje z eno nogo in čevljem na steni, v kotu pri zavesah in gledaš 'ql Športnike' kako plešejo. Čeprav nekje nerodno skromno poplesuješ, pred njihovim večernim glavnim plesom. Čeprav veš, da ko zaplešejo oni, samo gledaš s tistega kota sobe, v temi, v kateri stojiš, kako plešejo oni. V soju žarometov. Vražje hitri ples, 25 krogov. Vse hitreje, dokler se ples ne prelevi v dirko. Vse hitreje. Do šampanjca in pozdravov, ko utihne zvok lomljenja čelad, karbona in kosti. Ko utihne zvok tistih preprostih strojev, dveh koles in dveh zobnikov ene ketne in prestave. Ne brez zavor. Tvoje zavore so tvoje noge in prav tako brzine. Zvečer, ko otroci potrgamo trakove z ograj in jih stiskamo kot suvenirje, lahko ponosno rečeš, da si plesal tudi ti, tam na tem istem prizorišču z njihovimi istimi koraki, z njihovimi istimi prenosi. In še se bo plesalo, četudi nikoli tako hitro, čeprav nikoli zares dobro, sem se zdaj zaljubil v topot teh plesnih korakov in ga ne morem več pozabit. In še se bo plesalo, v teh čeveljcih in po teh korakih ... Aldo je legenda!”

Vrstni redi

redhookcrit.com

Fotografije Marko Šajn, ki je milanskega rdečega kavlja opisal na blogu cognitive-state.com. 

Preberi še:
Kriterij rdečega kavlja: Mess life
Kriterij rdečega kavlja: Pro Crit life


Objavljeno: 06.10.2016

Vir/avtor: www.mtb.si