Slovenski in italijanski kras po dolgem in počez. 350 kilometrov, 5500 višinskih metrov vzponov in najvišja točka avanture na 1250 metrih nad morjem, na Nanosu.

Prva izvedba je pod streho. Zadovoljni vsi, tudi množica slovenskih bikepackerjev. Nekateri so kolesarsko popotništvo vzeli zares, spet drugi tako, kot se je takšne stvari potrebno lotiti - s spalno vrečo, hrano, priročnim kuhalnikom in po večerji s spanjem pod milim nebom. Naslednji dan pa novim potem naproti.

Carso Trail je zaenkrat Slovencem najbližja kolesarska avantura, če odštejemo znameniti in popolnoma domači Dust Lust.

Za boljše razumevanje, trasa je šla takole: Prvi del (do Vipave) je bil zelo hribovit, s kar nekaj višinci, a lepimi makadami in vmesnimi kosi asfalta. Morali so prevoziti Kokoš, nato Slavnik in za konec tega dela še Nanos iz Predjame proti Abramu. Ko so zapustili Vipavsko dolino, se je začel pravi Kras. Tu ni bilo več samo makadamskih poti ampak tudi pohodniške / sprehajalne potke, pač značilen kraški teren.

Zadnjih 70km je sledila ravnina kombinacija asfalta in makadamskih poti, iz Redipuglige (Sredipolje) čez Gradež in z ovinki v cilj v Monfalconu (Tržič).

Da, tudi bikepacking zgodbe imajo zmagovalce in tiste, ki preko trase, ki jo imajo vnešeno v navigacijskih napravah, dobesedno letijo, a zmagovalci so na koncu vsi, ki pridejo do cilja. Zakaj?

Odgovori se skrivajo v izjavah štirih mož, ki so bili “finišerji” preizkušnje preteklega vikenda:

Tadej Maligoj (letos je oddelal že 4 otoke): “Lahko bi prišel okoli v 24 urah (ha, ha …), ampak je bilo preveč fajn, da ne bi užival do zadnje ure prostega dne. Cross-border avantura ne samo geo-politično, ampak tudi kolesarsko.”

Primož Gulin (stari etapni gorskokolesarski maček): "Carso Trail 2017, 360km in 5500 višincev. Čudovita pokrajina, spusti kar zahtevni in proti koncu stezice po krasu s samim kamenjem, za katere rit ni bila najbolj hvaležna. Trasa bolj namenjena MTBjem kot gravel biciklom! Tistim, ki smo se odločili Carso Trail prevozit v enem kosu, je predstavljalo kar velik zalogaj. Celo progo sem prevozil z društvenim kolegom iz Deš Fleša Martinom Čučičem. V cilj sva prišla kot 15. in sva za to potrebovala 28 ur. Psihično in fizično naporna zadeva in za več uživanja bi blo faj kje prespat in jo naredit v dveh dneh! Ma kaj češ, norci smo norci! Srečko Križnič, tudi kolega, je kolesaril skupaj z Urošem Breškijem. Ma onadva kot da sta z drugega planeta. Med kolesarjenjem sem doživljal krize, take in drugačne, tudi riti ni bilo prizanešeno! Osebno mi je bolj všeč tip dirk, kot je Dust Lust, so bolj človeški tereni!”


Uroš Breški (gorski kolesar na dolge proge, maratonec in ljubitelj etapnih dirk) je na kratko svoje videnje dirke opisal že na spletni strani KK Djak iz Nove Gorice: “Tokrat sva se ponovno za skupno vožnjo odločila z Srečkom Križničem. Medtem, ko so se nekateri odločili za večdnevni “ride”, sva se midva odločila za vožnjo brez daljšega počitka, v enakmoernem ritmu, z manjšimi postanki za kaj pojest, pa tudi za malo turizma - kakšen lep razgled in spominsko fotko, pa je le treba naredit! Nekaj časa sva vozila v ospredju, vendar so bili skupinica blizu nas bolj "racing" naravnani in so se potem, ko sva si midva privoščila večerjo, kar oddaljili od nas. Midva sva se držala zastavljenega plana - večerja v Braniku pri prijatelju Tomažu, kava pri Ester v Sežani … konstanten ritem. Ta formula naju je pripelala v cilj ob 6:45 zjutraj. Zadovoljna z vožnjo in novo avanturo pod streho. Hkrati pa sva opravila še generalko pred 24h di Finale.
Carso Trail bi priporočil vsakmu, ki so mu všeč daljši, ne nujno tekmovalni izzivi. Prav tako je odlična varjanta za tiste, ki si uredijo prenočišča in vse skupaj doživijo bolj umirjeno. Časa za postati finisher je več kot dovolj!”

Klemen Čepirlo (Pici Bici mehanik, sokrivec Dust Lusta in navdušen bikepacker, več): “Prvi bikepacking event letos. Tako da sem se ga zares veselil, ker sem že kar pogrešal te dogodke. Zamislil sem si, da ga prevozim v dveh dneh, da dva dni lahko vozim malo konkretneje, kot da se moram držati nazaj. Pa tudi za rezultat se tokrat nisem toliko sekiral. Kar se tiče bikepackinga, po mojem mnenju organizirani dogodki nikoli ne morejo prezentirati prave bikepacking zgodbe, tudi če je v opisu dogodka napisano, da ni dirka. Se mi zdi, da te vedno silijo, da čim boljše in hitrejše odpelješ podano traso glede na trenutno pripravljenost, vsaj mene. Pravo bikepacking zgodbo lahko napišeš le sam, oziroma še boljše skupaj s prijatelji izven okvirov nekih organiziranih dogodkov. Kar se tiče organizacije se mi zdi, da ni pripomb, vse je potekalo kot je moralo, trasa je bila v redu, na cilju tuš … Za prvič zelo pohvalno.

V glavnem. Če te izjave nekaterih udeležencev niso prepričale in če te Bogdanov video ni spodbudil za kakšen bikepacking, potem je nujno, da se udeležiš Carso Trail 2018.

Časovnice in fotografije sodelujočih najdeš na uradnem facebook profilu. 

www.carsotrail.it 

Naslovna fotografija organizator
Objavljeno: 16.05.2017

Vir/avtor: www.mtb.si