Simon Burney ni imel veliko izbire - večina Slovencev, ki jih pozna, je že bila na verigi. Pa daleč od tega, da Tine ne bi bil odlična izbira.

Predsednik KD Rajd, enega največjih mtb društev v Sloveniji, direktor profesionalne mtb ekipe Unior Tools Team, produktni vodja za kolesarsko orodje pri Uniorju … Od svojih spustaških začetkov pred 17 leti je podjetni vizionar in organizator prišel daleč in bi se lahko pohvalil z marsičem.

Tine Mahkovec

Vzdevek: Vine, Vinček
Kraj: Ljubljana
Starost: 32
Pripadnost klubu, podjetju, plemenu … : KD Rajd, Unior


Simon: Če bi lahko UCI spremenil kaj, kar bi ti prišlo prav kot direktorju ekipe v spustu, kaj bi bilo to?
Tine: Nazaj top 30 na prenosu Red Bull TV (zdaj top 20). Z našo ekipo smo velikokrat ravno na meji, vrednost, da si na prenosu, pa je seveda zelo velika. Razumem, da gre šport v smeri elite in da zdaj prvih 20 dobi več pozornosti, a vendarle je svetovni pokal večji kot samo prvih 20 tekmovalcev. Velikokrat je med 20 in 30 kakšen zelo dober tekmovalec, ki se ni prebil naprej in bi ga rada publika videla.

Kako se je spust spremenil od takrat, ko si se začel ukvarjati z njim?
Če gledam nazaj od leta 1999, ko sem prvič videl svetovni pokal v Mariboru in leto kasneje odpeljal prvo dirko, seveda kar precej. Največja sprememba je seveda v tehnologiji koles in opreme. Vsak, ki to spremlja, vidi, da tega še ni konec in da gredo spremembe izven meja naše domišljije. Profesionalnost športa je dosegla zelo visok nivo že pred leti, zdaj se počasi distribuira tudi nižje po lestvici. Popularnost športa brez dvoma narašča še naprej. MTB v splošnem počasi postaja mainstream šport, vsaj v Evropi in Severni Ameriki. Zahvala gre družabnim omrežjem, pa temu da vedno več ljudi rekreativno kolesari, posledično tudi spremlja ta šport. Red Bull dela odlično promocijo tega športa, to je gotovo najboljša poteza UCI-ja. Vendarle smo pred leti gledali spust tudi na Eurosportu, mogoče še kaj takega, da dosežemo še več splošne publike.

Če bi lahko spremenil eno pravilo UCI, kaj bi izbral in zakaj?
Načeloma gredo vse spremembe (ki jih ni veliko) v zadnjih letih v pravo smer in veliko pripomb v splošnem nimam. Moti me, da se dražijo štartnine, da se draži licenčnina pri UCI-ju, tudi organizacije mednarodnih dirk, nazaj pa ne dobimo nič več, ali pa vsaj ne vidimo tega.
Obenem ne vidim nobene koristi v spremembi pravila za finale svetovnega pokala za ženske, da je meja zdaj pri top 15. S tem samo še odvrnemo več punc, da bi prišle dirkat.


Foto Grega Stopar

mtb.si: Tvoj hobi, tvoja strast je postala tvoje delo, čeprav si v službi temu dodal še veliko drugih znanj. Se ti zdi, da si morda zato izgubil svoj hobi? Si zato začel surfati? :D
Tine: Nekaj je na tem. Včeraj sem testiral svoje novo kolo, to je bil moj drugi dan na kolesu letos. Imam pa že 14 dni na windsurfu, kar ni slabo. Dejansko v Sloveniji ne morem na kolo, ne da bi me kdo zmotil in vprašal kaj o moji službi. Saj ne da nerad razložim, kako sta dirkala Tanja pa Jure, pa katero novo orodje razvijamo v Uniorju, pa kako prodajamo orodje Treku … Ampak ker sem tako intenzivno vpleten v vse to dan in noč, včasih paše odklopit. In v športu mi to uspe samo na windsurfu. Tam sem Tine, surfer. Tam se pogovarjamo o tem, katero jadro uporabit, pa kako se kakšna deska pelje.


Foto Grega Stopar

mtb.si (standardna): Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?
Tine: S prijatelji na Primorskem, pozimi, čez vikend. Ko ni sezone, manj stresa. Po dobri furci, obvezno v gostilni na kozarcu vina ali piva in dobri hrani.

Tvoj popoln dan brez kolesa?
Kje drugje, na windsurfu. Pa z mojo Piko in psom Dono doma, na vikendu ali kje drugje na izletu, ali pa s prijatelji na pikniku ob dobri hrani.

Kaj bi počel, če ne bi nihče izumil gorskega kolesa?
Bojim se, da bi še vedno programiral. Upam pa, da bi prodajal windsurfe.

Povej kaj o svojem najljubšem kolesu.
Že več let kar Trek Remedy. Ravnokar sem si sestavil novo petardo. Karbonski okvir Race Shop Edition. Seveda gor moji najljubši brandi – SRAM, Schwalbe, Lizardskins, Selle Italia … Vse seveda najboljše, kar gre.

Tvoje prvo kolo?
Jumpertrek, polno vzmeteno. Takrat sem bil največji frajer, žal pa sem kolo na dnevnih spustih s Toškega razbil na par kosov, ampak ga na koncu še vedno uspel prodati in si kupit trdaka Gary Fisherja.

Tvoj vzornik?
Ga nimam že dolgo let. Spoštujem vsako osebo, ki trdo dela in zna uživati v življenju. To prevečkrat pozabimo.

Tvoj mladi obetavnež za prihodnost?
Ne bom favoriziral, ampak ponosen sem na celotni program mladih v KD Rajdu, ki ga vodi na Miha s pomočjo ekipe. Rezultat dela zadnjih nekaj let počasi prihaja ven. Brez časovne omejitve napovem mladinsko medaljo na svetovnem pokalu/prvenstvu v spustu iz vrst naših mladih. Pa seveda enkrat tudi člansko. Potem se lahko upokojim.

Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobil / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?
Zelo splošen – vse se da, če se hoče. Ne živim po načelu sreče in naključij, vse stvari se zgodijo z razlogom, so posledica zaporedja dogodkov. Če si nekaj dovolj želiš, boš delal v pravi smeri in to se bo zgodilo. Deluje vedno!

Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnil?
Trening spusta v Mariboru, 2003. Prehiteval Volfa in Jurco, izbral drugo linijo in nespametno odrinil, brez da bi pogledal, kaj je spodaj. Pristal v jarku za vodo na brežini smučišča, s 40 na uro na nič. Sta šla oba gležnja. Šumba me je nesel do kombija, Verbnik pa prinesel pol litra vina, pa sem preživel. Par let pred tem, pa sem si na stari BMX progi na betonski skakalnici zlomil ključnico. Skakat me je učil naš pokojni prijatelj Gorazd. Rekel mi je, grem lahko še višje, če se malo upognem v kolenih. Pa sem šel čez krmilo in na ključnico.

Preberi še
Na verigi: Simon Burney
Na verigi - pravila in dosedanji izprašani

Uvodna fotografija: svetovni pokal Nove Mesto minuli konec tedna, foto Grega Stopar


Pa še ena stara, DH Kamnik 2003, foto AD
Objavljeno: 23.05.2017

Vir/avtor: www.mtb.si