Prejeli smo - Beseda ali dve o obnašanju

Po sončni soboti v Kočevju, kjer je organizator pripravil razgibane, zanimive in različnim kategorijam prilagojene proge, je skrajni čas, da se nameni beseda ali dve obnašanju in (ne)spoštovanju starejših tekmovalcev in organizatorjev do mlajših kategorij. V zadnjih štirih letih prav veliko napak ni bilo, a doživeli smo tekmo, ko so U13 po napaki redarjev poslali na »veliki krog« – na srečo se je končalo brez poškodb. Po drugi strani so določene proge za mlade in predvsem odnos domačinov v majhnih krajih lahko opisani samo v presežnikih. Zavedamo se vseh ovir, s katerimi se soočajo organizatorji, a danes želimo poudariti odnos starejših tekmovalcev do mlajših kategorij.  

Žal je v Kočevju dosegla vrhunec ignoranca tako tujih kot domačih tekmovalcev, ko so se kljub prepovedi, zapisani v razpisu, vozili po progah, ki so namenjene mlajšim kategorijam med njihovo tekmo.  Mislim, da nihče nima nič proti, če se tekmovalci kljub prepovedi vozijo po progi, ki je mlajše kategorije ne uporabljajo. To je ustrezno in življenjsko razumevanje enodnevne tekme. Popolnoma nedopustno pa je, da se vozijo na istem odseku v času, ko potekajo tekme mlajših kategorij.  Nerazumno je, da se vsiljivci celo prepirajo z redarji, njihovi trenerji pa arogantno odgovarjajo na grožnje o odvzemu štartnih številk.

Potrebno je povedati na glas, zatajili smo vsi, organizator z neodločnimi redarji, starši, ki dopuščamo, da se tekmovalci vozijo z našimi otroki, in pa sodniška služba. Vem, da se bo zdaj oglasilo ogromno pametnih duš, ki bodo trdile, da ni bilo nič takega, da starejši se ja znajo ustaviti itd. Vprašajte otroke, kako so se počutili, ko so se na bandah umikali stoječim odraslim tekmovalcem ali ko so jih poslušali, kako se peljejo za njimi? Slišali smo celo pripombo v stilu, če bi se vozil pred našim, bi že naredil red. Res? A če se vozi pred sosedovim, bomo pa kaj? Tiho stali? Mar ni bistvo tekmovanj po kategorijah, da je tako poskrbljeno za varnost in da imajo vsi enake možnosti? Če ni tako, pa dajmo U11 skupaj z amaterji, da vidimo, kdo se bo prebil, ko se mali kebri odločijo cikcakati po progi.

Razumemo, da so organizatorji mednarodnih tekem veseli tujih tekmovalcev, ampak bo treba tudi za njih najti komunikacijski kanal, jim sporočiti pravila in jih dosledno izvajati.

Ti naši otroci bodo čez deset, petnajst let odrasli – pomislite, v kakšnih vlogah bodo in kakšen bo njihov odnos do nas in do bontona na tekmah.

P. S. Zapisati je treba še, da pa so bili redarji zelo dosledni pri upoštevanju pravila, da so v cono FEED in TECH spuščali le posameznike z akreditacijami, in to celo med tekmo mladih, ki ne spada pod UCI. :)

Ime avtorja hranimo v uredništvu.

Vir/avtor: